"Vajo ocenjujem kot izjemno uspešno. Pokazalo se je, da so tovrstne priložnosti, ko sodelujejo različne službe reševanja - od jamarjev do gorskih reševalcev in nujne medicinske pomoči - dobra priložnost za spoznavanje in učenje drug o drugem in drug od drugega," je po vaji povedal vodja kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Jernej Hudohmet.
Vaja je bila sestavljena iz dviga ponesrečenega jamarja iz Šimnovega brezna oziroma Gorjanske jame, v katerem so morali poškodovanega jamarja v globini 110 metrov oskrbeti in ga s posebnimi jamarskimi nosili dvigniti na površje. Tam so ga prevzeli gorski reševalci in ga s pomočjo vrvi in akija spustili do ceste, kjer ga je prevzela ekipa nujne medicinske pomoči.
Cilj vaje pa je bil preizkusiti pripravljenost ekip v primeru nesreč v jami. "Pravih nesreč v jamah ne poznamo veliko, tako na gorenjskem od leta 2005 nismo imeli nesreč, vendar smo jamarje aktivirali v enajstih drugih primerih, saj so usposobljeni tudi za reševanje iz jaškov, z žičnic in podobno," je še pojasnil Hudohmet.
Problemi slovenskih jam
Ob vaji je Peter Vukotič iz gorjanskega jamarskega društva Simon Zima povedal, da na območju Mežakle, ki je še dokaj neraziskana letno odkrijejo od 10 do 20 jam: "Še vedno gre za kraški svet, vendar jih je težko videti, zato jame večinoma iščemo pozimi, ko iz njih piha toplejši zrak."
Vukotič vsem, ki si želijo hoditi po jamah, svetuje, naj se vpišejo v jamarsko društvo, naj tega kljub dostopnosti opreme ne počnejo sami. Kot problem vseh slovenskih jam Vukotič navaja dovoljenja za zaprtje vhodov, sicer pa nobena prepreka ljudem ne prepreči vstopa v jame, saj opažajo številne vlome jamskih zapor, velik problem je tudi onesnaževanje jam z odpadki in vandalizem (lomljenje kapnikov ki rastejo po milimeter na sto let).
"Vsaj vsako leto iz jam izvlečemo vse od akumulatorjev do avtomobilov. Jame so povezane z vodo in z odmetavanjem odpadkov v vodo povzročamo škodo vodi, ki jo pijemo," še dodaja Vukotič.
Jamarska zveza sicer združuje okoli 500 članov v 45 društvih, je povedal predsednik jamarske zveze Slovenije Vido Kregar: "Prvi pogoj varnosti je izobraževanje, drugi pa reševalna služba, ki deluje znotraj naše zveze. Take vaje so dobrodošle, saj preizkusimo celoten sistem, na katerega se lahko zanesemo v primeru nesreče."
