Trenutno so v rubriki objavljene tri zgodbe. Svoje izkušnje so javnosti zaupali Branko Ilenič, Darja Avguštinčič in Mojca Rupert.
Ilenič pojasnjuje, da je leta 2012 pristal na cesti po 30 letih dela. "Star sem bil 47 let, z zdravstvenimi omejitvami in na trgu dela za mnoge delodajalce nezanimiv za zaposlitev. Poleg tega je bila brezposelna tudi zakonska partnerka. Družina z dvema šolajočima otrokoma je ostala brez sredstev za preživetje," se spominja.
Branko je bil aktiven iskalec zaposlitve, zavod pa ga je v začetku lanskega leta napotil na razgovor v podjetje Esol v Črnomlju, ki je ravno takrat potrebovalo delavce za delo v proizvodnji. S subvencijo, ki jo je delodajalec prek zavoda dobil za njegovo zaposlitev, je končno dobil delo.
Esol je lani prek različnih razpisov zavoda omogočil delo več delavcem: prek Delovnega preizkusa za mlade petim, prek Zaposli me šestim in prek Zaposli me A štirim.
Ekonimistka na tečaj varilstva
Avguštinčičeva medtem opisuje svoje spoznanje, da je varjenje tudi poklic za ženske. Kot pravi, je po poklicu ekonomski tehnik, a v času, ko je iskala delo, za ta poklic ni bilo povpraševanja, zato je začela razmišljati o drugih zaposlitvenih možnostih.
"Ker je trenutno na trgu dela veliko povpraševanje po varilcih, sva se skupaj s svetovalko zaposlitve odločili, da grem na tečaj TIG varjenja. Vsi, ki sem jim omenila, v kaj se spuščam, so me začudeno gledali in govorili, da je to moški poklic, in me spraševali, čemu mi bo ta tečaj koristil. Ker postopka TIG varjenja prej nisem poznala, sem o svoji odločitvi začela dvomiti še sama, a sta radovednost in velika želja po zaposlitvi premagali vse moje dvome," navaja.
Po opravljenem tečaju je bila povabljena na razgovor pri podjetju Akrapovič, kmalu nato pa je dobila klic, da je izbrana.
Do zaposlitve prek izobraževanj
"V svoji kratki 'karieri' brezposelnosti sem se med kopico krajših in daljših brezplačnih in plačljivih izobraževanj med drugim udeležila tudi BTC Campusa 2014. Vabilo s strani zavoda za zaposlovanje je zvenelo nekako tako: 'Udeležite se dodatnega podjetniškega izobraževanja za iskalce zaposlitve.' Poziv je veliko obetal, realizacija pa je bila še boljša," pa svojo izkušnjo predstavlja Rupertova, diplomirana politologinja, sedaj zaposlena na Centru za univerzitetni šport na Univerzi v Ljubljani.
Mlad človek se mora pri iskanju dela po njenih besedah posluževati predvsem podjetniških načel. "Pri tem se je treba vprašati, kakšen je moj doprinos k podjetju oziroma k organizaciji, kjer se želim zaposliti, in kdo ima večji problem pri zaposlovanju, delodajalec ali iskalec zaposlitve," svetuje.
Trimesečno izobraževanje je po njenih besedah temeljilo na razvoju veščin, načina podjetniškega mišljenja in empatije, udeleženci pa so pridobili tudi nekatera osnovna poslovna znanja, kot so računovodstvo, marketing itd. "Vse to smo počeli neobremenjeno, pogosto celo preko igre. Ravno tu se je izkazalo, da lahko 'nepopisan list' pogosto poišče veliko boljše rešitve, kot znanja polna glava," zaključuje Rupertova.
Zavod se je za objavljanje pozitivnih zgodb odločil, ker želi prispevati k bolj pozitivnemu gledanju na obdobje brezposelnosti. Poleg tega želi s tem spodbuditi iskalce zaposlitev in delodajalce.
Kdo pa mislite, da je v Emo Celje varil oz. lotali ročaje na lonce? to so bile gospe v letih, ki so malo bolj slabo videle in bile plačane pod minimalno plačo na mesec....ker poklic varilca v Sloveniji ni cenjen...tako… ...prikaži več kot nobeden poklic, kjer moraš dejansko nekaj z rokami ustvarit.....bolj so cenjeni pisarniška gospoda.......