Kdaj pričakujete, da se bo uresničila Križaničeva napoved o tisoč evrih minimalne plače?
To težko ocenim. Ukvarja naj se s tem, za kar je v vladi, ne pa da daje razne predloge, ki se lepo slišijo, niso pa niti približno uresničljivi. Zakaj minimalne plače ne zviša na 500 evrov neto, kar smo predlagali sindikati? Ali pa naj odgovori na Pergamov predlog, da naj se zniža dohodnina za prvi in drugi razred; s tem se dvigne neto plača, ne obremeni pa se podjetij. Na te predloge odgovarja, da denarja ni, prihaja pa z vesoljskimi predlogi.

Kolikim se ne bi izplačalo delati, če bi lahko dobili 500 evrov univerzalnega državljanskega dohodka?
To je najpomembnejše vprašanje. Prepričan sem, da predlog še dolgo ne bo uresničen, in se z njim ne obremenjujem. Jasno pa je treba povedati: razlika med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki dobivajo socialne transferje, mora biti, sicer demotiviraš tiste, ki delajo. Bojim se tudi, da se poskuša dati neki znesek, da bi se ukinili drugi transferji.

"Kdor hoče milijon, naj gre v Ameriko"

Dušan Rebolj. Je diplomiran ekonomist. Njegova neto plača za vodenje sindikata je 1300 evrov. "Novinarji ste me to že stokrat vprašali," pove in doda, da je plača primerljiva s plačo obratovodje. Na vprašanje, koliko naj bo plačan dober menedžer, odgovarja, da dobro, toda kdor želi milijon, naj gre v Ameriko in tam dela. "Za slabe menedžerje pa bi moral obstajati suspenz. Če zavozi podjetje, nekaj let ne bi smel delati. Tako nepisano pravilo velja v tujini," pravi Rebolj.

Je vam osebno ljubše voditi sindikat med krizo ali med gospodarsko rastjo?
Delo je zelo različno, zato se ne bi opredeljeval. Smo pa v času krize nekakšen strelovod – če kaj ni v redu, je kriv sindikat.

Ali nekdo, ki zasluži 1500 evrov neto, spada v delavski razred?
Med člani imamo klasične proizvodne delavce pa tudi pilote.

So sindikati ostanek socialistične preteklosti? Koliko mladih pod 30 let je vaših članov?
Ne vem, zakaj socialistični. Če pogledate predloge Pergama, so popolnoma novi, nasprotni predlogom nekaterih sindikatov, ki ne predlagajo nobenih sprememb, ampak vztrajajo pri statusu quo. Interes mladih za sindikat pa je manjši, kot bi moral biti. Težje se vključujejo, je pa čedalje več mladih ljudi v organih, tudi predsednikov.

Zakaj po vašem mnenju delavci danes potrebujejo sindikat? Za pravno pomoč, za najem poceni prikolice na morju?
Koncept, ko se je sindikat ukvarjal z ozimnico, letovanjem, izleti, smo dali v drugi plan. V prvem je dobra, hitra pravna pomoč. Zaposlene v podjetjih večkrat prinašajo okrog. Na drugem mestu je čedalje bolj solidarnostna pomoč. Bojim pa se, da se bomo v času krize morali začeti znova ukvarjati tudi z ozimnicami, da bomo zagotovili preživetje. Menim, da moramo pritisniti na vlado in delodajalce, da se sprejmejo pametni ukrepi. To, kar se zdaj sprejema, je popolnoma zgrešeno.

Dušan Rebolj © Boštjan Tacol

Ampak polni delovni čas subvencioniramo zato, ker ste tako hoteli sindikati ...
Sindikati so imeli različna mnenja, mi smo ves čas zagovarjali znižanje prispevkov. Če ne bomo razbremenili podjetij, bomo poglobili krizo. Drugi sindikati pa so zagovarjali subvencioniranje delovnega časa, kar se je izrodilo v subvencioniranje podjetij, saj so delavcem plače znižali za deset odstotkov. Če že subvencioniraš podjetja, bi bilo z znižanjem prispevkov to bistveno hitreje in učinkoviteje. Veliko denarja gre za subvencioniranje, vlada nosi odgovornost in na neki točki bo treba preveriti, kaj je prineslo.

Kriza se poglablja, sindikati pa ste neenotni. Je to napenjanje mišic, dokazovanje, kdo je pomembnejši?
S tem, kdo je pomembnejši, se ne ukvarjam, imamo isti cilj. Mi menimo, da je nekatere stvari treba spremeniti; s tem ne bomo poslabšali položaja delavcev, ampak ga bomo izboljšali. Razlike med sindikati glede strokovnih predlogov za uresničevanje istih ciljev pa so tako velike, da lahko škodujejo.

Ste vi osebno sprti z Dušanom Semoličem?
Ne, ne, se pogovarjava, je pa res, da pred sejami ekonomsko-socialnega sveta ni usklajevanj. Saj niti ni slabo, če pridejo različni predlogi.

Koliko ljudi lahko na ceste pripelje Semolič in koliko vi?
Oni so največji sindikat, o tem ni dvoma, z njimi niti ne tekmujemo. Če se bodo težave zaostrile, se nihče ne bo prešteval. Tisti, ki se bodo, bodo naredili veliko napako. Če ne bomo skupaj delali v perspektivi, ki nas čaka, bodo vsi izgubili.

Če boste sindikati demonstrirali ali stavkali, ali pričakujete, da bo kriza krajša, daljša ali enako dolga, kot bi bila sicer?
Za stavko v tem trenutku ni pogojev, ljudje se bojijo za službo. Demonstracije pa morajo zbuditi vlado. Namesto da se ukvarjajo s političnimi igricami in pri političnih temah napenjajo mišice, naj se usedejo in pogledajo, kakšne ukrepe so sprejeli. Tako lahko demonstracije pripeljejo do hitrejšega ukrepanja in s tem hitrejšega izhoda iz krize.

Kako kaže s tretjim paketom protikriznih ukrepov?
Ima nekatere dobre rešitve, če bodo dobro izpogajane. Čakanje na delo lahko odpuščanje prestavi do konca krize, ko ne bo več potrebno. Namesto vnovičnega proučevanja znižanja prispevkov je to treba narediti, namesto parol o minimalni plači in univerzalnem dohodku naj se razbremenijo plače. Naj se dvigne splošna olajšava in znižata prva in druga dohodninska lestvica. S tem bomo naredili več kot samo s socialnimi transferji.

	Najvišje, stoodstotno nadomestilo lahko dobijo tisti brezposelni, ki se ob iskanju službe izobražujejo za poklice, ki se na trgu dela iščejo. Dušan Rebolj

Kaj pa menite o čakanju na delo?
Podpiramo ga, vendar menimo, da bi to moral postati sistem, ne pa da se nekaj na hitro sprejme. Treba ga je omogočiti za vsa podjetja, ne samo velike sisteme. Po preteku subvencije mora delodajalec zaposlenega zaposliti ali pa mu izplačati odpravnino. Po predlogih se zahteva neka garancija, pri kateri zelo vztrajajo nekateri sindikati. Če se ta zaostri, čakanje ne bo zaživelo. Saj odpravnina je tako iztožljiva. Če zahtevaš bančne garancije, je to zamrznjen denar, potem tega ukrepa v praksi ne bo. Menimo tudi, da razlika med nadomestilom za čakanje in plačo mora biti – drugi menijo, da mora biti nadomestilo enako kot plača.

Nekateri tudi menijo, da so tudi delavci sami krivi, da niso vredni več, ker so premalo drzni pri menjavanju delodajalca. Kaj menite o tem?
Veliko je na posamezniku, veliko pa tudi na sistemu izobraževanja in usposabljanja.

Je to dolžnost države ali delodajalca?
Obojih. Katera delovna mesta so prosta, pa niso zasedena, se ve. Če tega ne bomo storili, bomo v absurdnem položaju, saj mladi ne bodo znali delati nikjer drugje kot v podjetju, ki je šlo v stečaj. V času čakanja so potrebna usposabljanja. Težava je, ker nimamo programov. Kaj bo, ko bomo čez en mesec sprejeli ukrepe, si ne predstavljam.

Veliko je zaposlenih za določen čas. Ekonomisti pravijo, da bodo podjetja več zaposlovala za nedoločen čas, če bo tako zaposlene tudi lažje odpustiti, sindikati pa temu nasprotujete. Zakaj?
Količnik togosti delovnega mesta pri nas je popolnoma primerljiv s Švedsko. Težava so drugi stroški, ki so za zaposlene za določen čas nižji: izogibanje regresu, ni odpravnin. To je treba izenačiti. In pri študentskem delu je treba narediti red – tu smo svetovni prvaki v Evropski uniji.

Kako pa narediti red pri študentih?
Prav je, da lahko delajo, ampak delo mora biti omejeno, ne sme se izkoriščati kot zaposlitev za določen čas. To je največji 'dumping', nelojalna konkurenca. Naj se pogoji približno izenačijo, a neka razlika vendar mora ostati, da bodo študenti lažje dobili delo. 

Koliko lahko študent zasluži na mesec in še študira?
Zelo malo, če resno študira.

Zakaj ste kandidirali na listi DeSUS?
Želel sem priti v parlament, da opozorim na prave težave. Mi je žal, da nisem prišel.

Na listi DeSUS je kandidiral tudi Doro Hvalica. Je DeSUS najbolj sindikalna stranka?
Ne, je stranka, ki ni opredeljena ne levo ne desno. Če bi kandidiral na listi katere druge stranke, bi ves sindikat opredelili kot levega ali desnega.

Komu v politiki najbolj zaupate: Pahorju, Križaniču, Lahovniku ali Gaspariju?
A od teh? Lahovniku.

Kaj pa od drugih?
Lahovniku. Finančni minister daje populistične izjave, minister za delo pa je povedal, da je naš predlog o zvišanju neto plač nerealen, čeprav so stroški enaki kot za drug ukrep. Upam, da se bo vlada usedla in dogovorila. Vsi bomo izgubili, če bodo tako nadaljevali. Vlada ima odgovornost za vodenje politike. Mora se pogovarjati s socialnimi partnerji, jih poslušati in poskušati uskladiti različne interese. Če tega ne stori, mora na koncu odločiti sama po strokovnih merilih.