So se po vaših informacijah varnostne razmere v Afganistanu po smrti Osame bin Ladna zaostrile?
Varnostne razmere so se vsekakor delno spremenile. To je razvidno iz okrepljenih aktivnosti upornikov in drugih struktur. Poudariti pa moram, da so bile tudi pred tem dogodkom – torej tudi med našim bivanjem – varnostne razmere nepredvidljive. Ogroženost pripadnikov Natovih vojaških sil v Afganistanu je velika in se spreminja glede na številne dejavnike – aktivnosti koalicijskih sil, političnih razmer, ekonomskega položaja, ciljev, ki jih želijo doseči uporniki ...
Ste bili na tekočem z aktivnostmi upornikov na vašem območju? Kako?
Vsako jutro smo imeli sestanek, ki ga je vodil poveljnik afganistanskega korpusa. Seznanili so nas z vsemi aktivnostmi v zadnjih 24 urah – koliko je bilo sovražnih napadov, kakšne oblike, koliko žrtev, koliko ranjenih ter kakšna škoda je nastala in kje. Obveščevalni organ, ki je neprenehoma zbiral podatke, pa nam je podal predvidevanja, kaj se lahko zgodi v naslednjih 24 ali 48 urah. Zvečer smo imeli podoben sestanek, ko smo zadeve analizirali brez Afganistancev – samo Italijani in Slovenci, ki smo bili v sestavi tega korpusnega OMLT (enota, ki je odgovorna za urjenje, usposabljanje in mentorstvo enot afganistanske nacionalne vojske ANA). Analizirali smo elemente, ki so se zgodili v zadnjih 24 urah in več. Kar je bilo pomembno, smo naslednji dan predstavili na jutranjem sestanku. To je torej nek ciklus nenehnega spremljanja dogajanja.
Kako bi se odzvali, če bi vas uporniki napadli med urjenjem afganistanskih pripadnikov? Bi se lahko izognili žrtvam?
Logičen odgovor: z ramo ob rami bi se branili skupaj s pripadniki ANA in koalicijskimi enotami, če bi bile te prisotne. Ali bi se izognili žrtvam? Ne vem. Odvisno od položaja. Naredili bi vsekakor vse, da jih ne bi bilo, vendar vam jasnega odgovora res ne morem podati. Je pa res, da smo se po polletni misiji vsi vrnili v Slovenijo.
V Afganistanu ste prvič uporabili tudi razvpite Patriine osemkolesnike svarune. Gre res za vrhunsko opremo?
Res je, gre za vrhunsko opremo, ki je služila svojemu namenu in mu še služi. Svaruni so bili v sestavi slovenskega kontingenta Isaf zunaj meja Slovenije uporabljeni prvič, uporabljali pa smo jih predvsem za bojno podporo in zaščito mentorjev v pehotnem OMLT.
Ali so se svaruni zaradi afganistaneskega terena, ki je precej drugačen od našega, kvarili bolj, kot ste pričakovali?
Za vsako sredstvo – tudi svarune – je normalno, da se včasih pokvarijo. Tudi v Afganistanu smo imeli nekaj okvar, vendar smo imeli s seboj strokovno usposobljeno ekipo, mehanike, ki so napake v relativno kratkem času odpravili. Enkrat je šlo tudi za okvaro zavornega sistema, vendar smo z nabavo in dostavo rezervnih delov iz Slovenije ta sklop uspešno zamenjali. Večjih težav s svaruni nismo imeli, res pa je, da smo jim morali posvetiti maksimalno pozornost, kajti tudi pogoji delovanja – torej prah in vse drugo – so bili razlog za povečane potrebe po vzdrževanju.
Ali bi slovenski vojaki v Afganistanu potrebovali več Patriinih oklepnikov?
Glede na obseg nalog ocenjujem, da je število vozil zadostno.
Vlada bo novembra ocenjevala napredek v Afganistanu in se odlkočala, kako naprej. Menite, da bodo v Afganistanu izpeljane vse štiri rotacije vodenja lastne operativne skupine za mentorstvo?
Jaz ne vidim razloga, da ne bi bile. En kontingent je izvedel poslanstvo, drugi je v teatru, tretji je začel priprave ... Čas hitro teče. Zakaj ne bi izpeljali naloge tako, kot je želeno in načrtovano? Napredek bo vsekakor očiten.
Mnogi menijo, da bi se morali Slovenci umakniti iz Afganistana. Kako jim odgovarjate?
Odgovor sem podal pri prejšnjem vprašanju.
Vojak. "Delo v vojski mi pomeni nekaj več, pomeni mi način življenja," o sebi pove brigadir Vojteh Mihevc. Z zadnjo skupino 14. kontingenta, ki mu je na misiji Isaf v Afganistanu poveljeval šest mesecev, se je vrnil konec aprila. Med njegovim poveljevanjem so slovenski pripadniki dobili nove dolžnosti – prvič so samostojno prevzeli urjenje bataljona afganistanske vojske. "Na izzive, s katerimi smo se spopadli, smo bili pripravljeni. Naloge smo realizirali z odliko v skladu s poslanstvom misije. To ni samo moja ocena, temveč tudi ocena nadrejenih strokovnih avtoritet," pove Mihevc in poudari, da je najpomembnejše to, da so se z Afganistana vrnili vsi. Razmer v Slovenski vojski in kritik nekaterih sindikatov ne komentira.
Kakšna so razmere v Afganistanu, se država tudi gospodarsko postavlja na lastne noge?
Vprašanje morda ni ravno za vojaka, vendar ocenjujem – predvsem z vidika, ki sem ga imel priložnost spoznati –, da se aktivnosti premikajo v pravi smeri. Z dvigom varnosti na višjo raven se vsekakor ustvarjajo pogoji za izboljšanje drugih segmentov v gospodarstvu in tudi na drugih področjih. Tudi vojaški vodje ocenjujejo, da so zdaj razmere v nekaterih provincah neprimerno boljše kot pred leti ...
Poveljevali ste kontingentu, znotraj katerega so slovenski pripadniki prvič samostojno prevzeli skupino OMLT za mentoriranje pripadnikov afganistanske vojske. Kaj natančno to pomeni in kako to mentoriranje poteka?
Mentoriranje smo izvajali na več ravneh: korpusno, brigadno in bataljonsko. Jaz sem mentoriral namestnika poveljnika korpusa. Korpus ima devet tisoč pripadnikov. Področja so bila seveda odvisna od ravni. Na ravni bataljona je šlo za veščine bojevanja in preživetja na bojišču, ki je prilagojeno izzivom asimetričnega in uporniškega bojevanja. Na moji ravni pa je šlo za prenos znanj s področja vodenja in poveljevanja na korpusni ravni. Seveda se zgodba ni vedno odvijala na akademski ravni, tudi sam sem se moral prilagajati dejanskim pogojem in razmeram.
Kako ste se sporazumevali z afganistanskimi vojaki?
V sklopu priprav v Sloveniji smo sicer imeli 40-urni tečaj za okoli 20 ključnih udeležencev. Seznanili smo se z osnovami jezika, ki ga govorijo v Afganistanu, zato smo nekaj razumeli in znali povedati tudi v dariju, vendar je tukaj šlo za osnovne informacije. Med mentoriranjem smo se sporazumevali v angleščini, imeli smo prevajalce, ki so naša ustna sporočila prevajali v dari, ki ga govorijo pripadniki ANA. Zanimivo pa je, da imajo Afganistanci nekaj identičnih besed, kot jih imamo Slovenci: tudi oni rečejo čaju čaj in šalu šal.
Se boste z naslednjimi rotacijami vrnili v Afganistan?
Ljudje za izpolnjevanje ključnih dolžnosti za naslednje rotacije so že predvideni. Najvišja dolžnost je polkovnik – jaz sem bil ob dnevu Slovenske vojske povišan. Upam pa, da se bom udeležil krajših obiskov v sestavi delegacije ministrstva za obrambo ali Slovenske vojske.
Ravno na dan slovesnosti, na kateri ste bili povišani, so se znova pojavile kritike na račun vodilnih v vojski. Kako se odzivate na to?
Človek neresnice gotovo doživlja s predznakom neodobravanja. Sem profesionalni vojak in trudim se, da bi to ostal in da bi ogovarjanja pustil ob strani.
