Za inflacijo krivi tudi krediti

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je danes v Bruslju v okviru razprave o slovenskih izkušnjah z evrom izpostavil nekatere razloge za visoko inflacijo v Sloveniji v letošnjem letu. Dejal je, da ne gre podcenjevati občutka inflacije pri ljudeh in podjetjih, med razlogi pa je navedel tudi hitro rast kreditov. Nominalne obrestne mere v državi so na ravni območja evra, inflacija pa je višja, zato so realne obrestne mere v nekaterih primerih celo negativne, kar spodbuja povpraševanje po kreditih, je pojasnil.

Marko Kranjec razume kritiko komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie glede previsoke inflacije. © Dejan Mijovič

Kot je povedal Kranjec, se je inflacija v Sloveniji z nekaterimi skoki zniževala konstantno od leta 1993, hkrati s tem pa so se zniževali tudi stroški dela na enoto. Letos pa se je inflacija dvignila nad maastrichtski kriterij, ki znaša 1,5 odstotka nad povprečjem treh držav območja evra z najnižjo inflacijo.

V tej luči Kranjec tudi razume kritiko komisarja za gospodarske in denarne zadeve Joaquina Almunie glede previsoke inflacije. Guverner je namreč dejal, da bi lahko bila inflacija nekoliko nižja, razmisliti pa bi bilo treba o znižanju proračunskega primanjkljaja v Sloveniji, ker bi to ohladilo pregreto gospodarstvo. Na dolgi rok bo namreč gospodarska rast v državi nižja, kot je trenutno. "Raje bi imel na dolgi rok vzdržno rast, kot pa enkrat tako visoko, sicer pa nižjo," je poudaril Kranjec in omenil še odvisnost inflacije od zunanjega okolja, saj se v tem trenutku ne ve, kakšni bodo končni učinki nemirov na finančnih trgih.

Med razlogi za visoko inflacijo je Kranjec navedel tako zunanji kot domači sektor. Med prvega spadajo cene nafte in hrane, med domačimi pa je guverner opozoril na omenjeni proračunski primanjkljaj, ki bi moral biti po njegovem zaradi tako visoke rasti pravzaprav v presežku, nadalje pa še cene storitev, ki se povečujejo zaradi hitre rasti ter tudi previsoko rast kreditov.

Strah pred izgubo konkurenčnosti
Gospodarska rast je visoka, javna poraba v upadanju, je poudaril Kranjec. Ob tem pa je izrazil nezadovoljstvo z investicijami, saj bi morala po njegovem država več investirati v visoko tehnološki sektor, ne pa v infrastrukturo. Samo desetina podjetij naj bi namreč proizvajala z dodano vrednostjo na ravni EU, prav tovrstna rast pa omogoča rast plač.
Ker samo visokotehnološki razvoj omogoča poviševanje plač, je po besedah guvernerja za Slovenijo potencialno možno, da bo izgubila na konkurenčnosti, če rast plač ne bo uravnotežena. Če pa dvigneš plače denimo v javnem sektorju, to ni problem samo za eno leto, temveč gre za dolgoročno stvar in večletni vpliv v proračunu. Če pa dvigneš davke, stvar samo še poslabšaš in na ta način tudi nisi več konkurenčen, je prepričan Kranjec.

Kranjec priporočil evro

Sloveniji se je, tako Kranjec, vsekakor splačalo, da je prevzela evro. © iStockphoto

Kranjec je sicer Madžarski - v današnji razpravi je sodeloval tudi nekdanji guverner madžarske centralne banke Zsigmond Jarai - svetoval, naj vsekakor stopi v območje evra, če si to resnično želi. Po njegovem je evro "res zgodba o uspehu", maastrichtski konvergenčni kriteriji za njegovo uvedbo pa v prvi vrsti pomenijo predvsem disciplino.

Sloveniji se je, tako Kranjec, vsekakor splačalo, da je prevzela evro, "smo pa šele na začetku". Opozoril je na razvitost, ki je še vedno bistveno pod povprečjem EU, okoli 85 odstotkov. Zaradi tega je pričakovati nadaljnje inflacijske pritiske zaradi dohitevanja EU. "Banka Slovenije je sedaj brez možnosti, da bi naredila karkoli glede inflacije," je dodal.
Jarai se je strinjal, da je za majhno, odprto gospodarstvo dobro, da se območju evra priključi čim prej. Maastrichtski kriteriji se po njegovem osredotočajo na disciplino, kar je dobro, zato v splošnem niso problematični. Največji intelektualni izziv je po njegovem inflacija, saj imajo najnižjo inflacijo nekatere države, ki sploh niso v območju evra.

Ob tem je poudaril, da "ni res", da se bo gospodarska rast upočasnila, če bo država izpolnila vse kriterije. Na Madžarskem je popularno, da je nizka inflacija slaba za rast, kar pa ni res, in tudi visok primanjkljaj ni dober, je jasno povedal. "Država se lahko harmonično razvija, če je fiskalna politika uravnotežena, inflacija pa nizka," je pojasnil in dodal, da ko država konvergira, naraščajo cene in plače hitreje kot konvergenca, zato je logično, da je inflacija višja. V splošnem pa meni, da je konvergenca v območju evra hitrejša kot izven nje, zato je bolje, da evro uvedeš čim prej.

Povedal je še, da imajo tudi ljudje na Madžarskem občutek, da je inflacija višja kot dejansko je, zaenkrat pa ostaja nejasno, kdaj bo država uvedla skupno evropsko valuto. "Madžarska je namreč trenutno edina med 27 državami EU, ki ne izpolnjuje niti enega maastrichtskega konvergenčnega kriterija," je sklenil.