Za isto ceno bi več slovenskega

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) skupaj z ministrstvom za finance in kabinetom predsednice vlade pripravlja pilotni projekt, kjer bodo pripravili tako besedilo javnega naročila za dobavo hrane za javne zavode, da bi bila prijava nanj omogočena čim več lokalnim pridelovalcem.

800 različnih živil

K sodelovanju so povabili Kranjske vrtce, kjer so že leta 2011 pripravili javni razpis za dobavo hrane za njihove vrtce, ki je bil namesto na sklope različnih živil razdeljen na vsako posamezno od 800 različnih živil. S tem so pridelovalcem omogočili, "da se lahko prijavijo za dobavo posameznega živila in ne le dobavo celotnega sklopa živil", je pojasnila njihova organizatorka prehrane Katarina Jevšjak. Predlaga, da bi v prihodnji razpis, ki ga bodo objavili prihodnje leto, vnesli tudi merilo svežine, torej da mora biti hrana od proizvajalca do porabnika dostavljena v največ 24 urah. "Cena ni edino merilo," je izpostavila Jevšjakova in dodala, da sta bili pri kmetih največji težavi zagotavljanje ustrezne količine in to, da za razpis niso vedeli, saj ne spremljajo objav javnih naročil.

Na javnem razpisu so izbrali 28 različnih dobaviteljev za okoli milijon evrov hrane v treh letih, kar zaradi razdrobljenosti pomeni več dela pri dnevnem naročanju in računovodstvu. Med drugim so izbrali slovenske pridelovalce krompirja, jajc, repe in zelja, solate ter ekoloških mlečnih izdelkov.

Že konec lanskega leta je stopila v veljavo sprememba zakona o javnem naročanju, ki pravi, da lahko javni zavodi pri javnih naročilih, ki se oddajajo po sklopih, posamezen sklop v skupni vrednosti do 80 tisoč evrov in do 20 odstotkov celotnega naročila oddajo po enostavnem postopku. MKO je že organiziralo tudi šest regijskih konferenc za naročnike in dobavitelje hrane o kratki oskrbovalni verigi.

Pri tem je Petra Osterman, ki za organizacijo prehrane skrbi v Viških vrtcih, opozorila, da je tudi tu težava, saj vrtci nimajo informacij in ne vedo, kateri kmet v katerem trenutku ponuja posamezno živilo. Sprašuje se, ali vedno drži, da je lokalno bolj kakovostno, ter kaj je lokalno na katerem koncu države. Izpostavila je, da morajo vrtci tri ali štiri obroke zagotoviti z dvema evroma na dan, dodatnih sredstev ob dostikrat višji ceni lokalnih izdelkov pa nimajo.

Kmetje bi se radi prilagodili

Da je največja težava pri sodelovanju slovenskih kmetov na razpisih v merilu, ki zahteva najnižjo ceno, pa je ocenil tudi Stanko Renko iz Kmečke zadruge (KZ) Sevnica, ki združuje predvsem pridelovalce mesa. Renko vseeno ocenjuje, da njihova prodaja sloni tudi na dobavi javnim zavodom.

Na razpise se prijavljajo tudi v KZ Agraria Koper, Patricija Pirnat pa je dejala, da jih moti, "da je na prvem mestu cena, ne kakovost". Hkrati morajo kmetje enako ceno zagotavljati dve ali tri leta, torej za ves čas veljavnosti razpisa. Izpostavila je, da se kakovost pri bolj sveži zelenjavi in sadju, ki ju pridelujejo v njihovi zadrugi, kaže tudi tako, da je pri dobavljenem manj odpada. Tudi v Agrarii se zavedajo težav z zagotavljanjem ustreznih količin javnim zavodom, zato jih pozivajo, naj kmetom povedo, koliko katerih pridelkov potrebujejo, da se jim bodo lahko prilagodili že v času setve.