Minister za pravosodje Aleš Zalar je na današnji novinarski konferenci po seji vlade povedal, da je v primeru Satex že sprožil ustrezne postopke, da se ugotovi, kdo je za zastaranje primera odgovoren. Od začasne predsednice vrhovnega sodišča je tako zahteval, da izvede ustrezen pregled zadev sodne uprave na Višjem sodišču v Mariboru, od predsednika tega sodišča pa je zahteval enako v razmerju do predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru. Oba imata po njegovih besedah možnosti, da uporabita tudi druge ukrepe, denimo službeni nadzor ali oceno dela posameznika. Poročilo je Zalar zahteval tudi od generalne državne tožilke.
Ko bo prejel vsa poročila, bo, kot je napovedal, določil, katere ukrepe lahko sprejme. Ob tem zagotavlja, da bo razčistili, "kdo je tu za kaj odgovoren". Prva poročila, ki jih je prejel, so ga sicer, kot pravi, zelo neprijetno presenetila. "To je vzorčni primer, kako naj se kazenski postopek ne pelje," je po navedbah tiskovne agencije še poudaril.
NKBM: Ponovitev ni možna
V zvezi s primerom so se danes odzvali tudi v NKBM, kjer so zapisali, da so že leta 1998 sprožili vse ustrezne postopke za zaščito svojih pravnih interesov. Tako so bili v zvezi z osebami, vpletenimi v zadevo, sproženi civilni sodni postopki, ki pa še niso zaključeni, ob tem pa poudarjajo, da imajo v družbi vzpostavljene učinkovite mehanizme internega nadzora, ki preprečujejo ponovitev podobnih dogodkov.
"S temi ukrepi si banka že več kot deset let prizadeva za zaščito svojih legitimnih interesov. Danes z obžalovanjem ugotavljamo, da kljub temu, da je banka uporabila vse možnosti, ki jih dopušča pravni red, postopki še vedno niso zaključeni," so zapisali v banki in dodali, da upoštevajoč dejstvo, da vsi pravni postopki še niso zaključeni, teh do njihovega zaključka ne morejo podrobneje komentirati, saj ne želijo vplivati na postopek ali prejudicirati odločitve.
Zastaran primer
Četverica obtoženih v omenjeni aferi, med katerimi so nekdanji uslužbenec NKBM Borut Rataj, menedžerja družbe Satex Štefan Poštrak in Mladen Kerin ter nekdanji notar Tomislav Ajdič, naj bi si od začetka leta 1995 do jeseni 1996 preko 944 različnih posojil od NKBM pridobila za okoli 11 milijonov današnjih evrov protipravne premoženjske koristi. Vsi so bili za očitana kazniva dejanja leta 2005 že pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, a je vrhovno sodišče sodbo novembra 2008 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Danes je primer absolutno zastaral, mariborsko sodišče pa je, tako kot mnoge obravnave pred tem, tudi zadnji dve ta teden moralo preklicati zaradi opravičil obtožencev.