“Res je, labodi so prišli. Prav včeraj sem na izlivu reke Dragonje naštel 17 labodov grbcev in enega črnega kot karbon, ki je očitno ušel tistemu, ki ga je gojil,” nam je povedal Iztok Škornik, strokovni sodelavec Krajinskega parka Sečoveljske soline. Tudi v Kopru so ta teden opazili povečano število labodov; to pomeni, da je zima zdaj res pred vrati, saj so ptice selivke poiskale kraj, kjer bodo prezimile.
“Kako huda bo zima, se seveda na podlagi selitve ptic ne da napovedati; to ni pokazatelj, kako ostri bodo prihodnji meseci,” dodaja Borut Mozetič iz naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru, kjer se število določenih vrst ptic pozimi izjemno poveča. Tako je na primer z lisko, čez leto namreč v naravnem rezervatu pri Kopru gnezdi od 30 do 40 parov te vrste ptice, pozimi pa se njena populacija poveča na od 800 do tisoč.
Pomembno prezimovališče
Voda v Škocjanskem zatoku, ki je polslana laguna, ne zmrzne niti v zelo hudih zimah. Hrane za ptice je tako vedno dovolj, zato se je po tem, ko so laguno v letih 2006 in 2007 sanirali in poglobili, število vrst, ki prezimujejo tam, izjemno povečalo.
V Škocjanskem zatoku so skupaj našteli kar 242 različnih vrst ptic, 59 vrst jih v zatoku gnezdi, 40 vrst pa redno prezimuje. In zakaj denimo ne prezimijo na Obali tudi lastovke? “Te se selijo v Afriko, ker pozimi pri nas ni muh, s katerimi se hranijo. Spomladi pa pridejo nazaj na svoja gnezdišča,” nam je še pojasnil Mozetič.
