Tadej Pogačar je po 14. etapi letošnje dirke po Franciji in zadnji preizkušnji v Pirenejih uspešno obkljukal še en dan in je še nekoliko bližje temu, da rumeno majico pripelje na Elizejske poljane v Pariz. Tokrat se naš šampion ni odločal za napade, pač pa je pametno nadzoroval dogajanje in uspešno odbil vse napade svojega velikega rivala Jonasa Vingegaarda.
"Pogoji so bili zelo zahrbtni. Imeli smo gosto meglo, veter, moker asfalt. Komajda si videl 20 metrov pred sabo. Vse skupaj ni bilo vredno tveganja. Rajši smo vozili nekoliko bolj konzervativno in se izognili kakšnim neumnim napakam. Ponosen sem na delo ekipe," je Pogačar v pogovoru za špansko Marco razkril, zakaj ni napadal, pač pa je prepustil etapno zmago Thymenu Arensmanu, sam pa je zgolj nadzoroval svojega največjega rivala Vingegaarda, kateremu je v zaključnem sprintu uspel odvzeti še nekaj dodatnih sekund.
A čeprav ima Pogačar v skupnem seštevku že zelo lepo prednost 4 minut in 13 sekund, se Slovenec dobro zaveda, da Jonas še ni vrgel puške v koruzo ter da bo v Alpah ali že na Mont Ventouxu poizkusil z novimi napadi. Prav tako pa se zaveda, da bo trasa letošnjega Toura zavila še na marsikatere vzpone, kjer je v preteklosti doživel precejšnja razočaranja ter s katerimi ima še neporavnane račune.
"Veselim se že vrnitve na Ventoux in Loze. Gre za vzpona, ki sta me v preteklosti resnično dotolkla ter pustila svoje sledi na meni. Očitno je letošnji Tour odločen, da me popelje na kraje vseh mojih najhujših spominov: Hautacam, Ventoux, Loze ... Toda v resnici obožujem te vzpone. Komaj čakam, da se ponovno spopadem z njimi. Še posebej Loze je eden najtežjih klancev, s katerimi sem se kdaj spopadel. Tukaj sem bil že dvakrat in nikoli nisem bil zadovoljen. Čas je, da se to spremeni."
Svetovnega prvaka pa so španski novinarji popeljali tudi v prihodnost ter ga povprašali o Touru 2029, katerega začetek si želi gostiti Slovenija, ki je že oddala svojo uradno kandidaturo. "Gre za nekaj, česar si nisem nikoli predstavljal. Vedno sem zavidal Francozom, ko takšna dirka zavije skozi njihove vasi. Če bom nekega dne lahko to doživel s svojimi domačimi ljudmi, bi bilo to nekaj izjemnega. Upam, da bom še tekmoval leta 2029," ni mogel skrivati navdušenja nad idejo "grand departa" v Sloveniji.
Za konec pa je imel še sporočilo za svojega rivala, a tudi velikega prijatelja Remca Evenepoela, ki je odstopil tekom zadnje etape, potem ko se je po dveh dnevih trpljenja v Pirenejih tretji dan dokončno razpadel med vzponom na Tourmalet. "Res je škoda. Bil je v boju za stopničke in belo majico najboljšega mladega kolesarja dirke. Je izjemen talent in želim mu čim hitrejše okrevanje," je preko španskih medijev Remcu sporočil Pogačar.
BrAaaavo pogačar in ostali naši.