V 80. letu starosti je umrl nekdanji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Jacques Rogge, so danes sporočili iz Moka. Belgijec je olimpijsko družino vodil med letoma 2001 in 2013, ko ga je zamenjal zdajšnji predsednik Nemec Thomas Bach.
"Jacques je ljubil šport in je bil rad s športniki. Svojo strast do športa je prenesel na vsakogar, ki ga je poznal. Njegovo veselje do tega je bilo prav nalezljivo," je v sporočilu za javnosti o svojem predhodniku povedal Bach.
V Moku dodajajo, da se je Rogge, po poklicu kirurg, z modernizacijo in preoblikovanjem mednarodnega komiteja za vselej zapisal v olimpijsko gibanje. Njegov projekt pa so med drugim tudi olimpijske igre mladih, ki so prvo izvedbo doživele v Singapurju 2010.
Olimpijska zastava na sedežu Moka v Lozani, pred olimpijskim muzejem in na vseh nepremičninah Moka bo v naslednjih petih dneh izobešena na polovici droga, so še zapisali pri Moku in vse nacionalne olimpijske komiteje pozvali, naj sledijo njihovemu zgledu.
Rogge se je športu zapisal v mladih letih kot igralec ragbija, na olimpijskih igrah pa je trikrat nastopil kot jadralec. Športni družini bo ostal v spominu tudi kot velik borec proti zlorabi prepovedanih poživil. Na Mok je Belgijec prišel po dolgi poti v športni politiki, saj je najprej vodil domači olimpijski komite, nato pa Združenje evropskih olimpijskih komitejev.
V Moku se je lotil težke naloge, potem ko je posel prevzel od Španca Juana Antonia Samarancha. Mok se je v tem trenutku soočal z očitki korupcije, predvsem pri izbiri organizatorjev olimpijskih iger. Zato je moral Mok pod Roggejevim vodstvom uvesti nova pravila. Med drugim je uvedel pravilo, ki članom Moka prepoveduje obisk kandidatov za izvedbo. Ukrep je bil nujen, saj je pred tem kar 10 članov Moka moralo zapustiti svoje mesto, ker so od organizatorjev kandidature v Salt Lake Cityju prejeli denar in draga darila.
S svojim delovanjem je močno povečal tudi ugled Moka v javnosti in mu v Združenih narodih priboril status opazovalca. Z vsem tem si je Rogge prislužil tudi mesto častnega predsednika Moka.
Ob korupciji je od Samarancha nasledil tudi velikanske stroške organizacije poletnih olimpijskih iger, ki jih je na vsak način želel znižati. "Bulo je treba prerezati, da bo gnoj lahko odtekel in nato se mora rana osušiti," je o svojem delu nekoč dejal Rogge.
Rogge se je dela od začetka lotil odločno. Močno je povečal tudi obseg boja proti dopingu, čeprav je treba priznati, da tega vprašanja ni rešil in bistveno spremenil problema. Obseg težave in nasprotnike pri svojem početju je nato nazorno leta 2014 razkril dopinški škandal na olimpijskih igrah v Sočiju, ki je pokazal, da je v posameznih primerih lahko doping podprt celo na državni ravni. A z vsem svojim delovanjem je Mok v Združenih narodih pripeljal do statusa opazovalca.
"Bil je absolutno prava oseba ob pravem času," je nekoč ocenil norveški član Moka in Roggejev prijatelj Gerhard Heiberg.
Manj uspešen je bil Rogge pri želji, da omeji stroške za izvedbo iger in zaustavi širitev tega projekta. Samo velikost iger mu je sicer uspelo omejiti na približno 10.000 udeležencev. Ni pa mu uspelo bistveno modernizirati programa iger in ustaviti rasti stroškov za izvedbo.
Da ni opravil vsega, kar si je želel, je ob predaji poslov posredno priznal tudi Bachu, ko mu je dejal: "Važna je kakovost iger. Važen je finančni položaj Moka in boj proti krojenju izidov v športu in dopingu. Ti izzivi se ne bodo bistveno spremenili."
Na čelu Moka je bil v času šestih iger. V neprijetnem položaju je bil le leta 2008 med igrami v Pekingu. V zadregi se je znašel, ker je molčal ob kitajski agresiji na Tibet, pa tudi ob omejitvi svobode medijev, kršitve človekovih pravic in prepovedi demonstracij na Kitajskem. Kasneje je priznal, da njegov odnos ni bil perfekten, a ocenil tudi, "da Mok suverenih držav ne more prisiliti v spremembe in pozdraviti vseh bolezni tega sveta".
V športnem smislu so največja zapuščina Roggejevega mandata mladinske olimpijske igre, ki so svoj krst doživele leta 2010 v Singapurju. Osnovna zamisel je, da se tudi na ta način pri mladih dvigne interes za šport in igre. Posledično je bil večji poudarek s temi igrami namenjen tudi socialnim omrežjem, pa tudi novim športom, ki so po dobrem desetletju našli pot v program iger.
Ob športnikih bodo za Jacquesom Roggejem najbolj žalovali žena Anne, hči, sin in oba vnuka.
