To je prelomnica za bančno unijo, ki prinaša revolucionarne spremembe v evropskem bančnem sistemu, je po 12-urnih pogajanjih poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu, enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.
Organ, ki bo bdel nad likvidacijo bank
Drugi steber vključuje že prej dogovorjena pravila za urejeno sanacijo ali likvidacijo bank ter nocojšnji dogovor o vzpostavitvi enotnega organa, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, ter sklada za pomoč bankam, ki ga bodo polnile banke same.
Ključni odprti vprašanji v končnici pogajanj sta bili, kdo bo sprejel končno odločitev o tem, da gre banka v reševalni postopek, in kako bodo črpali denar za reševanje bank.
Pri prvem vprašanju kaže, da je Nemčija dosegla, da bodo imele glavno besedo pri sprožitvi reševalnega postopka članice. Francija je želela ključno vlogo Evropske komisije.
Pogodba do konca marca 2014
Podrobne odgovore na drugo vprašanje bo prinesla nova medvladna pogodba, ki naj bi bila dogovorjena do marca 2014. Z njo naj bi oblikovali enotni sklad, ki pa bi imel v prehodnem obdobju nacionalne razdelke. Ti naj bi se v desetih letih povsem zlili v enotni sklad.
V prehodnem obdobju naj bi imele države možnost, da v primeru nezadostnih sredstev v svojem skladu dobijo sredstva iz nacionalnih skladov drugih članic ali pa v izjemnem primeru zaprosijo za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Po desetih letih, ko naj bi se nacionalni razdelki v celoti zlili v enotni sklad, ki naj bi imel na voljo 55 milijard evrov, naj bi si bil ta v potrebi po dodatnih sredstvih sposoben izposojati denar na trgih ali iz ESM.
Dogovor članic je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da se drugi steber bančne unije s parlamentom uskladi pred majskimi evropskimi volitvami in da začne enotni mehanizem za reševanje bank delovati januarja 2015.
