Po Mubarakovem odstopu je oblast v državi prevzela vojska in številni zdaj nestrpno čakajo, ali bo izpolnila obljubo, da bo spoštovala ljudsko voljo. Odločitev o tem, kdaj bodo potekale volitve in v katero smer bo šel Egipt, je tako v rokah generala in egiptovskega obrambnega ministra Husseina Tantawija in poveljnika oboroženih sil Samija Hafiza Enana.
Kot poroča Daily Telegraph, ima egiptovska vojska pred seboj težko nalogo – kako oblikovati demokratične institucije in izpeljati volitve, ne da bi pri tem škodila svojim privilegijem in interesom.
"V Egiptu je prišlo do sprememb v vodstvu," je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva in "ni prišlo do revolucije, ki bi povzročila padec celotnega režima".
Tako kot protestniki so odhod Mubaraka pozdravili številni svetovni politiki, med njimi tudi slovenski predsednik Danilo Türk in ameriški predsednik Barack Obama.
Kitajska pa je danes, kot poroča STA, izrazila upanje, da se bo v Egipt vrnila stabilnost. "Kitajska upa, da bo zadnji razvoj dogodkov pomagal Egiptu pri čimprejšnji povrnitvi stabilnosti in javnega reda," je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Ma Zhaouxu.
Tantawi – "Mubarakov pudelj"
75-letnega Tantawija, sicer veterana vojne med Egiptom in Izraelom med leti 1965 in 1973, so kritiki v preteklosti velikokrat označili za "Mubarakovega pudlja". Prejšnji mesec pa je bil imenovan za namestnika premierja.
Blizu Mubaraka je bil tudi general Enan. Diplomatski viri pravijo, da je bil ključna oseba pri pogajanjih med Washingtonom in Kairom glede odhoda Mubaraka z oblasti.
Tako Tantawi kot Enan sta večkrat obiskala tudi protestnike na trgu Tahrir in jih pozvala, da naj prenehajo protestirati. Ob tem pa sta dala tudi jasno vedeti, da vojska proti ljudstvu ne bo streljala.
Kako in kdaj do demokracije?
V Egiptu delujejo tri glavne sekularne stranke – desnosredinska stranka Wafd, levosredinska Tagammu in levosredinska stranka Arab Nasserist. Leta 1996 so iz gibanja Muslimanska bratovščina izstopili napredni Islamisti, ki so organizirali sredinsko stranko Hizb al-Wasat.
Slednja se je povezala s sekularnimi strankami in med leti 2004 in 2005 ustanovila gibanje, ki se je zavzemalo za ustavne spremembe. Njihov znan slogan je takrat bil "Kefaya" ("Dovolj").
Gibanje se je zavzemalo reforme, na katere so opozarjali tudi protestniki na trgu Tahrir zadnje dni. Gre za odpravo 30-letnih izrednih razmer, razpis svobodnih volitev in sprejem zakonodaje, ki bi predsedniku države omejila pristojnosti.
Največja islamska stranka na svetu Muslimanska bratovščina je glede teh zahtev s tremi sekularnimi strankami prav tako dosegla soglasje, tako da strokovnjaki pričakujejo, da je to zametek največje politične stranke.
Je Muslimanska bratovščina res za demokracijo?
Bratovščina je že sporočila, da na novih predsedniških volitvah ne bo sodelovala s svojim predstavnikom, a je kljub temu pričakovati, da bo v Egiptu igrala vedno večjo vlogo.
Še leta 1995 je imela stranka v 444-članskem egiptovskem parlamentu samo en sedež, pet let kasneje je na volitvah zasedla že 17 sedežev in leta 2005 že 88. Leta 2010 pa na volitvah ni smela sodelovati, saj so jo oblasti prepovedale.
Čeprav je Muslimanska bratovščina sporočila, da verjame v parlamentarno demokracijo in demokratične inštitucije, se nekateri bojijo, da bo stranka poskušala v Egipt vpeljati zakone, ki bodo temeljili na veri in ki bodo dolgoročno škodovali človekovih pravicam.
Leta 2007 je namreč stranka pozivala, da naj ženskam in nemuslimanom prepove kandidiranje za predsednika države, da naj se spremeni ustava tako, da bo temeljila na veri in da naj se ponovno odpre mirovna pogodba z Izraelom.
Vodja bratovščine v Egiptu Muhammad Badi je prav tako že večkrat izražal skrajna antisemitska stališča. Lansko leto je tako dejal, da prihaja dan, "ko bodo kamni ali drevesa dejali: 'O Musliman! O služabnik Alaha! Pred tabo stoji Žid, pridi in ubij ga!'".
