Ankete namreč kažejo, da bo predsedniški stolček zasedel ali poslovnež Samuel Doria Medina ali pa nekdanji desničarski predsednik Jorge Quiroga.
Tako desnosredinsko usmerjenemu poslovnemu magnatu Dorii Medinu kot desničarskemu Quirogi, ki je predsedniški položaj zasedal že med avgustom 2001 in avgustom 2002, ankete napovedujejo okoli 20-odstotno podporo, medtem ko preostalih šest kandidatov močno zaostaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Doria Medina, ki je med drugim lastnik franšize ameriške hitre prehrane Burger King v Boliviji, je volivcem obljubil šok terapijo, s katero naj bi državo rešil pred bankrotom. Quiroga je na prvo mesto med prioritetami postavil znižanje inflacije, ki je junija v državi na letni ravni dosegla 24,8 odstotka oz. največ po letu 2008.
Nekdanji predsednik je zagrozil tudi z zaprtjem centralne banke, rekoč da jo vlada uporablja kot kreditno kartico. Obenem je dejal, da bo bolivijske andske planote, bogate z litijem, preplavil z davčnimi oazami in s tem privabil vlagatelje. Glede na vizijo se je tako približal argentinskemu libertarnemu predsedniku Javierju Mileiju.
Oba favorita sta napovedala tudi zmanjšanje subvencij za gorivo, delno razveljavitev nacionalizacije iz Moralesovega obdobja, zaprtje nedobičkonosnih javnih podjetij in aretacijo Moralesa, ki je zadnjih deset mesecev na begu zaradi obtožb o trgovini z ljudmi, v katero naj bi bila vpletena 15-letnica, kot tudi zaradi domnevnega posilstva najstnice.
Pred tem je bil 65-letni Morales, ki je Bolivijo v treh mandatih kot prvi predsednik iz vrst avtohtonih skupnosti vodil skupno 13 let, izključen iz predsedniške tekme.
Ne glede na obtožbe med nekaterimi avtohtonimi skupnostmi in podeželskim prebivalstvom še vedno uživa močno podporo, na podlagi katere je privržence pozval k spodkopavanju legitimnosti volitev z uničevanjem glasovnic.
Obenem je zagrozil z množičnimi protesti, če bo desnica po skoraj 20 letih znova prevzela oblast. To je sicer že kratkočasno držala v rokah v letih 2019 in 2020, ko je vladala Jeanine Anez. Konservativna političarka je takrat predsedovanje prevzela po nemirih, kar so v Moralesovem taboru označili kot državni udar.
Na volitvah je nato slavil Moralesov zaveznik Luis Arce, a so se odnosi med njima odtlej močno zaostrili.
