Nobelovo nagrado za mir je prejel kitajski aktivist, oporečnik Liu Xiaobo. Obsojen je bil na 11 let zapora, in sicer zaradi svojega boja za demokracijo, svobodo govora, večstrankarske volitve.
Kot je povedal predsednik odbora Thorbjörn Jagland, so oporečnika, ki prestaja enajstletno zaporno kazen na Kitajskem, izbrali soglasno, saj odbor verjame, "da obstaja tesna povezava med človekovimi pravicami in mirom".
Poudaril je, da je Liu Xiaobo simbol boja za človekove pravice na Kitajskem. "Kitajska je postala velika gospodarska sila in normalno je, da smo do velikih sil kritični," je še dejal Jagland.
54-letni Liu Xiaobo je bil leta 2008 med podpisniki Listine 08, ki je po vzoru češke Listine 77, ki je vodila do žametne revolucije in padca komunizma na Češkoslovaškem, pozvala k več demokracije in svobode na Kitajskem. "Demokratizacije kitajske politike ni več mogoče odlagati," piše v listini.
Liuja so aretirali nekaj ur pred izdajo listine decembra 2008 ter ga zaradi nje in pisanja drugih dokumentov obtožili poskusa prevrata. Obsojen je bil na enajst let zapora.
"Verjamem, da sem delal prav in da bo Kitajska nekoč svobodna in demokratična," je po obsodbi v izjavi, ki so jo objavili njegovi privrženci, dejal Liu. Pred tem je v različnih oblikah preživel pet let zapora, še več časa pa je bil v hišnem priporu oziroma pod policijskim nadzorom.
Najprej ob službo, nato v zapor
Liu je bil rojen leta 1955 v kraju Changchun na severovzhodu Kitajske. Bil je znan literarni kritik in esejist, ki je delal na pekinški univerzi. Med uporom študentov na trgu Nebeškega miru leta 1989 je branil protestnike in zahteval preiskavo dogodkov, zaradi česar je izgubil službo na univerzi.
Nato je bil vseskozi kritičen do kitajskih oblasti, še zlasti v času pred olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008, ko je dejal, da je kitajska vlada prelomila dane obljube. Tedaj je tudi zavrnil optimizem številnih zahodnih politikov, da bodo igre prispevale k demokratizaciji Kitajske.
Bil je med disidenti, ki so vlado v Pekingu leta 2008 pozvali k neposrednim pogajanjem s tibetanskim vodjo dalajlamo, obenem pa je kitajske oblasti obtožil "resnih napak" v politiki do Tibeta.
Naj Liuja izpustijo, je Kitajsko v odprtem pismu pozvalo prek 150 ameriških in evropskih intelektualcev, med tistimi, ki so se najbolj zavzemali za to, da bi mu podelili Nobelovo nagrado za mir, pa je bil nekdanji češki predsednik Vaclav Havel. Zanj sta se zavzemala tudi Nobelova nagrajenca, južnoafriški nadškof Desmond Tutu in tibetanski verski vodja dalajlama.
Ameriški predsednik Barack Obama je tudi pozval kitajske oblasti naj Lijua izpustijo. Poudaril je, da je Kitajska z ekonomsko reformo dosegla napredek. "Ta nagrada pa nas opominja, da politična reforma ni sledila temu in da morajo biti spoštovane osnovne človeške pravice vsakega moškega, ženske in otroka,“ je dejal Obama.
"Kontroverzna izbira"
Predsednik Norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thorbjörn Jagland je že nekaj ur pred oznanitvijo letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir napovedal, da bo šlo za "kontroverzno izbiro", ki jo bo moral braniti tako, kot je moral lansko z izborom ameriškega predsednika Baracka Obame. "Vse boste razumeli, ko boste slišali ime," je za norveško televizijo TV2 dejal Jagland.
Norveški odbor za Nobelovo nagrado običajno strogo varuje ime dobitnika nagrade za mir. Letos so med možnimi kandidati omenjali več Kitajcev, in sicer oporečnika Liu Xiaoboja, borca proti aidsu Hu Jiaa in odvetnika za človekove pravice Gao Zhishenga.
Za prestižno nagrado so bili po poročanju tujih tiskovnih agencij med drugim nominirani še nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, ruska organizacija za človekove pravice Memorial, ruska borka za človekove pravice Svetlana Ganuškina ter zdravnik Denis Mukwenge iz Konga, ki je pomagal ženskam, žrtvam posiljevalskih tolp.
