Samo ta teden so v 24 urah usmrtili vsaj štiri ljudi. “Primer Troya Davisa je zlasti tragičen, saj so obsodbo spremljali številni dvomi, zato odločitev zvezne države Georgia, da Troya usmrti, obsojamo toliko bolj. Odkar je Troy čakal na usmrtitev (od leta 1991), so namreč v ZDA izpustili več kot 90 ljudi, obsojenih na smrt, za katere se je izkazalo, da so nedolžni. Glede na to lahko sklepamo, da so bili zagotovo usmrčeni tudi nedolžni ljudje, vendar teh statistik ne vodimo,” pravi Ana Čemažar iz Amnesty International Slovenije. Istega dne so z javnim obešenjem v Iranu usmrtili 17-letnika, čeprav mednarodno pravo prepoveduje usmrtitev mladoletnika, na Kitajskem pa Pakistanca, obsojenega zaradi tihotapljenja drog, dodaja sogovornica.
Obešajo tudi zaradi seksa
V številnih državah smrtna kazen velja za kazniva dejanja, povezana z drogami, gospodarska kazniva dejanja, spolne odnose med odraslima, čeprav sta na spolnost oba pristala, in bogokletje, opozarja Čemažarjeva. S tem pa, kot pojasnjuje, kršijo deklaracijo o človekovih pravicah, ki prepoveduje smrtno kazen in jo dovoljuje le za najhujše zločine.
Še vedno kamenjanje do smrti
Smrtne kazni v 58 državah izvajajo različno, “najpogostejša pa je usmrtitev z injekcijo. V Belorusiji, ki je edina država v Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, v kateri je še uzakonjena smrtna kazen, obsojence ustrelijo v zatilje,” razlaga sogovornica. Še vedno pa obstajajo primeri usmrtitev s kamenjanjem in obešenjem. Ob tem Čemažarjeva opozarja na javne usmrtitve, ki smrtno kazen naredijo še brutalnejšo – tako za usmrčenca kot množico, ki usmrtitev opazuje. Po podatkih Amnesty International so v Iranu lani javno usmrtili 14 ljudi.
Slovenija brez smrtne kazni 22 let
Franc Rihtarič je zadnji Slovenec, nad katerim je bila pri nas izvršena smrtna kazen. Leta 1959 so ga zaradi ropov in umora miličnika ustrelili v gramozni jami blizu Hoč. Metod Trobec pa je bil zadnji Slovenec, obsojen na smrt, a so mu po pritožbi kazen zmanjšali na takratno najvišjo kazen – 20 let zapora; zaradi poskusa umora sojetnika je bil obsojen še na 15 let zaporne kazni, a če ne bi storil samomora, bi bil tri leta zatem na prostosti. Slovenija je sicer smrtno kazen ukinila šele leta 1989.
