Vatikanska banka upravlja z računi verskih redov in katoliških združenj; ker pa uživa tako imenovano ekstrateritorialnost papeške države, ni zavezana k spoštovanju finančnih norm italijanskih ustanov.
Pravosodje je odkrilo, da vatikanska banka upravlja z računi italijanskih ustanov brez naziva, identificirane zgolj z oznako IOR (Istituto Opere di Religione), ki je tudi uradni naziv banke. Kot menijo preiskovalci, se pod to enotno oznako skrivajo številni prekrški, prevare in utaje davkov.
IOR se je v svetovnih medijih pojavila že leta 1981, ko je prišlo do propada Bance Ambrosiane. Slednjo so oblasti sumile pranja mafijskega denarja, na njenih računih pa je prišlo do manka, visokega 3,5 milijarde dolarjev. Vatikanska banka je takrat ostro zanikala pravno odgovornost za propad Ambrosiane.
Po pisanju La Repubblice so sicer poleg vatikanske banke pod drobnogledom tožilstva tudi nekatere ostale italijanske banke, kot sta Intesa San Paola in tamkajšnja Unikredit banka.