Putin: Če si Evropa želi vojne, je Rusija pripravljena

"Ne načrtujemo vojne z Evropo, a če si jo Evropa želi in jo začne, smo pripravljeni," je po investicijskem forumu v Moskvi dejal ruski predsednik Vladimir Putin, poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC. Na vprašanje glede vključenosti Evrope v mirovna pogajanja o Ukrajini je odvrnil, da se je ta sama umaknila od možnosti rešitve konflikta brez ZDA.

Obenem je Evropo obtožil, da nima "miroljubne agende" in da namesto tega raje ovira mirovna prizadevanja ZDA. Poudaril je tudi, da je cilj evropskih zahtev v kontekstu sprememb ameriškega mirovnega načrta zgolj "blokirati celoten mirovni proces" in da so te zahteve za Rusijo nesprejemljive.

Zelenski: Pri iskanju miru ni preprostih rešitev

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes obiskal Irsko in pred začetkom ameriško-ruskih pogovorov dejal, da vidi priložnost za konec vojne, toda pri iskanju miru ni preprostih rešitev. Po njegovem je treba rešiti ključna vprašanja; ozemlje, ruska zamrznjena sredstva in varnostna jamstva za Ukrajino, poročajo tuje tiskovne agencije. "Vojno moramo končati tako, da se Rusija v enem letu ne bo vrnila s tretjo invazijo v desetih letih," je poudaril ukrajinski predsednik.

Glede pogovorov v Moskvi, kjer bosta posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner s Putinom razpravljala o možnostih za končanje vojne in ameriškem mirovnem načrtu, je Zelenski ponovil: "Odzval se bom glede na rezultate. Srečali se bomo, vendar moramo imeti nekaj konkretnega, ne le besed."

Profimedia

Zelenski, ki ni izključil možnosti, da do preboja v Moskvi ne bo prišlo, je pozval k rešitvi za končanje vojne in ne le za premor v spopadih. "Naša skupna naloga je končati vojno, ne le doseči premor v sovražnostih. Potreben je dostojanstven mir. Da bi se to resnično zgodilo, morajo biti vsi na strani miru," je dejal.

Witkoff in Kushner naj bi se po sestanku v Moskvi predvidoma v sredo v eni od evropskih držav srečala tudi z Zelenskim. "Ukrajinska stran (...) tega ne izključuje in je pripravljena" srečati se z njima, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal neimenovani predstavnik Kijeva. Dodal je, da bi se pogovori lahko odvijali v Bruslju, vendar o takšnem srečanju "še ni jasnega dogovora".

Rutte verjame v uspeh prizadevanj ZDA za mir v Ukrajini

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je prepričan, da bi lahko prizadevanja Washingtona za končanje vojne v Ukrajini sčasoma prinesla mir. "Vsi si prizadevamo, da bi se vojna proti Ukrajini končala s pravičnim in trajnim mirom. Pozdravljamo nenehna prizadevanja ZDA, da bi to postalo resničnost. Prepričan sem, da bodo ta vztrajna prizadevanja sčasoma obnovila mir v Evropi," je povedal Rutte.

Kijev je po besedah vodje Nata že pokazal, da je pripravljen sodelovati pri mirovnih prizadevanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, danes pa "bomo videli, ali so se tudi Rusi pripravljeni angažirati".

Ob tem je Rutte danes ponovil, da vrata za vstop Ukrajine v Nato ostajajo odprta, vendar soglasja o tem trenutno ni. "Praktična situacija je takšna, da Ukrajina za vstop v Nato potrebuje soglasje vseh zaveznic," je dejal generalni sekretar. Hkrati je poudaril, da Rusija nadaljuje agresijo v Ukrajini in da je Kijev še vedno odvisen od pomoči zaveznikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Epa

Opozoril na brutalne ruske napade

Rutte je dodal, da v prihodnjih dneh pričakuje nove prispevke zaveznikov v okviru Natove pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja in streliva. Opozoril je še, da ob prizadevanjih za mir ne gre spregledati vse bolj brutalnih napadov Rusije. "Rusija sistematično napada civilno infrastrukturo in Ukrajincem na začetku zime odvzema toploto in svetlobo," je dodal. Poudaril je še, da Rusija v vojni ni sama, saj ji odločilno podporo še naprej nudi Kitajska, pomagata pa tudi Iran in Severna Koreja.

Rutte je današnje izjave podal na novinarski konferenci pred sredinim srečanjem zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju, kjer se bodo po napovedih osredotočili na nadaljnjo podporo Ukrajini in tekoča prizadevanja za krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva.

Med udeleženci ne bo ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, njegova odsotnost pa pomeni, da bodo zunanji ministri Nata prvič po letu 1999 zasedali brez državnega sekretarja ZDA, je v ponedeljek poročal ameriški časnik Wall Street Journal. Rutte je sicer ob tem povedal, da sta z Rubiom v tesnih stikih, in da njegova odsotnost ne nosi globljega pomena. Rubia bo zastopal njegov namestnik Christopher Landau.

dezurni@styria-media.si