Svet
74 ogledov

Se bliža ledena doba? Kje pa!

Po besedah Lučke Kajfež Bogataj lahko Slovenijo v prihodnosti prizadenejo hujši Žurnal24 main
Letošnje leto je, kar se tiče naravnih katastrof, ekstremno leto. So letošnji vremenski ekstremni pojavi le naključje ali pa njihov vzrok tiči v globalnem segrevanju ozračja?

Strokovnjaki si v odgovorih na to vprašanje niso enotni. Mišo Alkalaj z Inštituta Jožef Štefan tako meni, da so tako v preteklosti kot sedanjosti svet vedno prizadele vremenske katastrofe, od intenzivnosti poročanja medijev pa je odvisno, kako bodo te katastrofe razumeli ljudje.

Od leta 1990 so rekonstrukcije, na podlagi katerih računajo trende o segrevanju ozračja, računali na podlagi 6000 postaj. Po letu 2000 so začeli postaje izpuščati in leta 2009 vemo, da jih upoštavajo samo še 1500. Vsi drugi  podatki so rekonstruirani.
Mišo Alkalaj
"Vsak dan lahko najdete vremenske katastrofe in vse te vremenske katastrofe lahko vedno interpretirate kot posledico globalnega ogrevanja, ohlajanja ali grešnega življenja človeštva. In če boste to vsak dan ponavljali, bo večina ljudi verjela, da se to dogaja zaradi globalnega segrevanja. Na žalost je tako," pravi Alkalaj za zurnal24.si.

Sogovornik ob tem spomni na članek, ki je bil v ameriški reviji Time objavljen 24. junija leta 1974. V Afriki je takrat suša vztrajala že šesto leto, ZDA, Pakistan in Japonsko so prizadele do takrat najhujše poplave, ameriški zahod pa je zajelo nenavadno hladno vreme.

"Znanstveniki ob pregledu vremenskih vzorcev zadnjih let sumijo, da so navidezno nasprotujoče si meteorološke spremembe del globalnega preobrata,"
je zapisano v članku z naslovom Še ena ledena doba?. Strokovnjaki so bili namreč takrat mnenja, da se svetu bliža nova ledena doba. 

Kajfež Bogataj: Najbolj ekstremno leto?
Priznana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je prav nasprotno prepričana, da vremenski ekstremi v sedmih mesecih letošnjega leta kažejo, "da se stopnjuje v skladu s podnebnimi spremembami".

Letošnje leto bo tako zagotovo s prvega mesta izrinilo leto 2007, ki je veljalo za najbolj ekstremno leto. Zato imamo po besedah Kajfež Bogatajeve merljive dokaze. 

"15 držav je samo julija izmerilo najvišje temperature, odkar so meritve. Od Cipra, Grčije, Japonske, Amerike do Rusije. To je v skladu z napovedmi in glede na to, da se iz leta v leto to še povečuje, je to povezano z višjimi temperaturami," je za zurnal24.si dejala klimatologinja.

Prav tako ni nič nenavadnega, da so ravno ta mesec v nekaterih državah, na primer v Argentini, poročali o izjemno nizkih temperaturah in snegu.

Govorice o ledeni dobi so se sprožile predvsem zaradi neobičajno dolgega solarnega minimuma lani in predlani. Slednje se je sicer letos že popravilo.
Lučka Kajfež Bogataj
"Kaj podnebne spremembe naredijo z vremenom? Kot prvo spremenijo splošno kroženje zraka in ta sprememba pomeni, da se lahko tudi v Argentini pojavi sneg, ki ga prej ni bilo.

Kor drugo pa, če je bolj toplo, je v ozračju več energije in več energije povzroči bistveno silovitejši dogodek – neurje, točo, poplave. Po domače rečeno: Več energije je več škode,"
še pravi Kajfež Bogatajeva.

Nas čaka ledena doba?
Oba sogovornika se sicer strinjata, da zaradi zadnjih vremenskih pojavov ali preteklih meritev še ne moremo reči, da se nam bliža nova ledena doba.

Po besedah Kajfež Bogatajeve imajo ledene dobe precej pravilne cikle. Naslednja naj bi se tako po astronomskih izračunih zgodila čez 30 ali 40 tisoč let.

Alkalaj pa ob tem pravi, da bi lahko na podlagi zdajšnjih meritev le sklepali, da nas v prihodnosti čaka več mrzlih zim, kot smo jih bili vajeni do zdaj.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.