Sedemdnevni protesti v Egiptu danes dosegajo vrhunec. V središče Kaira se je do zdaj zlilo že okoli 700 tisoč ljudi, številni še prihajajo. Odločeni so zrušiti predsednika Hosnija Mubaraka s 30-letnim predsedniškim stažem in njegov režim.
"Množice sporočajo, da jih ne zanima ne vlada, ne drugi deli državnega aparata, hočejo, da Hosni Mubarak gre. Tukaj imamo namreč dvojno igro zahoda: po eni strani podpira množice, po drugi pa Mubaraka ne poziva k odstopu. Predvsem gre za ameriškega predsednika Obamo. Zahod je praviloma odlično sodeloval z avtokratskimi režimi in na nekakšen način jim je dajal podporo, v ozadju so potekali posli z vladajočo oligarhijo," meni Zijad Bećirović z Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES.
Bećirović ocenjuje, da je imenovanje generala Omarja Sulejmana za podpredsednika protestnike le še dodatno podžgalo: "Sulejman prihaja iz obveščevalne službe. Vojska je dokaj umirjena, v svoji zgodovini ni nikoli delovala proti lastnemu ljudstvu. Represivni aparat je bil vedno v policiji in tajni službi. Omar Sulejman je simbol te represije. Mubarak je poslal napačno sporočilo, kot je bilo napačno tudi pošiljanje letal, da nadzirajo nebo nad Kairom."
Na vprašanje, ali je Mubarak izgubil kompas, Bećirović odgovarja: "Definitivno. Njega je konec."
Zijad Bećirović, IFIMESMožen je miren prehod, če bi Mubarak odstopil.
Težko napovedovati
Dogajanje bo nedvomno zaznamovalo razmere v arabskem svetu. Poznavalci menijo, da je za zdaj še težko napovedati razplet dogodkov. "Prejšnji teden sem bil v Egiptu. Videlo se je, da so stvari vse bolj vroče in da se lahko zgodi to, kar se dogaja zdaj. Mislim, da bo prišlo do sprememb," nam je povezal Jožef Kunič, predsednik Društva diplomatov Slovenije.
Kunič veliko vlogo pripisuje Mohamedu El Baradeju, ki je do neke mere že prevzel mesto vodje opozicije: "Prihaja do dveh pozitivnih stvari, in sicer islamisti niso šli v ospredje, kot pred tem na primer v Alžiru ali Iranu. Kot drugo pa je prevzel vodstvo Baradej, ki je mednarodni skupnosti sorazmerno všečen. To sta ključna faktorja. Dejstvo je, da je to nepovraten proces, in upam, da bo prišlo do sprememb in da bo El Baradej prevzel krmilo z mednarodno podporo, saj islamisti niso prevzeli vodilne vloge."
"Dobro za Bližnji vzhod"
"Če bo šel proces v smeri demokratizacije, je to lahko samo dobro za Bližnji vzhod," meni antropolog in sociolog Klemen Jelinčič Boeta. Egiptovski preobrat bi lahko vplival tudi na odnose z Izraelom. "Obstajajo strahovi o takšnih in drugačnih scenarijih. Mislim, da muslimanska bratovščina ne bo niti tako ekstremna niti tako močna. Menim, da se geostrateški odnosi ne bodo spremenili in da utegne demokratizacija iti v pravo smer," odnos Izrael – Egipt ocenjuje Jelinčič Boeta.
Klemen Jelinčič BoetaOsebno sem zelo ponosen na Egipčane, da so se upali upreti diktaturi in jih je nehalo biti strah. Vesel bi bil, če bi se to razširilo po vsem arabskem svetu.
Včeraj je sicer izraelski predsednik Šimon Peres posvaril pred možnostjo, da bi oblast v Egiptu prevzeli radikalni islamisti. Dodal je, da ne trdijo, da je vse, kar je storil Mubarak, dobro, vendar pa so mu hvaležni za vse, kar je storil za ohranjanje miru na Bližnjem vzhodu.
Sicer pa Jelinčič Boeta pomenljivo opozarja, da bi morali tudi v Sloveniji premisliti o tem, kakšno je bilo sodelovanje z državami, v katerih bolj ali manj vre: "Slovenske oblasti bi morale razmisliti in potrkati na svojo vest, koliko so sodelovale s temi diktaturami v zadnjih 20 letih."
