Donald Trump je na vrhu G7 blizu Calgaryja v Kanadi večkrat ponovil, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. To je ponovil na Truth Social in dodal, da bi Iran moral skleniti jedrski sporazum z ZDA, ki bi preprečil izraelske napade nanj.
Trump ima zaradi izraelskih napadov na Iran težave z delom svoje konservativne baze. Med najglasnejšimi kritiki je razvpiti Tucker Carlson, ki je znan tudi kot podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Nekdanji voditelj televizije Fox News je Trumpa konec prejšnjega tedna v svojem glasilu opredelil kot sokrivca za vojno med Iranom in Izraelom.
Trump je na vrhu G7 dejal, da ne ve, kaj Carlson govori, in naj raje gre na televizijo, da ga bodo ljudje poslušali. Carlson spada med Američane, ki so volili Trumpa, ker je obljubil, da ZDA ne bo zapletel v novo vojno na Bližnjem vzhodu ali drugje.
Trump doslej Izraela ni pozval, naj ustavi napade na Iran. Poziv h koncu spopadov, predviden v skupni deklaraciji udeležencev vrha G7, naj bi bil tudi glavni razlog, da se je odločil udeležbo na vrhu končati že v ponedeljek.
Iranska državna tiskovna agencija Irna je danes ponoči poročala o sirenah, ki so označevale nove zračne napade Izraela, ter o streljanju iranske zračne obrambe. Izraelski mediji pa so poročali o novih raketah iz Irana.
Voditelji G7 pozvali k umiritvi razmer
Voditelji držav skupine G7 so v ponedeljkovi skupni izjavi na vrhu v Kanadi pozvali k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. V ponedeljek sprva ni bilo jasno, kaj bo s skupno deklaracijo, ki je Trump ni hotel podpisati, ker je osnutek vključeval poziv h končanju napadov med Iranom in Izraelom. Skupna izjava je nato pozvala k umiritvi "iranske krize" in razmer v regiji, vključno s pozivom za prekinitev ognja v Gazi.
Po več dneh medsebojnega obstreljevanja, ki se je začelo z izraelskim napadom na Iran, so voditelji zapisali, da ima Izrael pravico do samoobrambe. Obenem so poudarili, da Iran ne sme nikoli pridobiti jedrskega orožja.
O napetostih na Bližnjem vzhodu tako evroposlanci kot zunanji ministri EU
Tema razprave bo tudi pregled pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, ki ga je Kallas spričo vse slabših humanitarnih razmer v Gazi sprožila maja. Pristojne službe EU pregledujejo, ali Izrael spoštuje drugi člen sporazuma, ki določa, da odnosi med EU in Izraelom temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot. Sporazum ureja predvsem trgovinske odnose med stranema.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije bo sicer že dopoldne stališča o zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu prek videopovezave izmenjala z zunanjimi ministri držav članic. Zasedanje, na katerem bo sodelovala tudi ministrica Tanja Fajon, bo namenjeno usklajevanju diplomatskih stikov s Tel Avivom in Teheranom ter možnih nadaljnjih korakov EU v odziv na dogajanje.
Razmere na Bližnjem vzhodu bodo po pričakovanjih tudi osrednja tema nagovora jordanskega kralja Abdulaha II. v Evropskem parlamentu, ki je predviden opoldne.
