Je vojna v Iraku prinesla več škode ali koristi? "V tem trenutku je to težko reči. Dolgoročno bomo videli, kako se bodo stvari razvijale. Veliko je odvisno od tega, v kaj bo po umiku zdrsnil Irak: ali bo to še bolj nestabilna država, kot je bila pred letom 2003, ali bo stabilnejša kot v času Sadama Huseina. Z vidika posameznika in kakovosti življenja pa se je morda obrnilo na slabše," na vprašanje odgovarja Klemen Grošelj s Katedre za obramboslovje na FDV.
Obračanje novega lista
Barack Obama je sedel za isto mizo v ovalni pisarni v Beli hiši kot nekdanji ameriški predsednik George Bush, ko je leta 2003 razglasil začetek vojne v Iraku. Po sedmih letih se ameriške enote umikajo iz bojnih linij, v državi ostaja še okoli 50 tisoč inštruktorjev.
"Zdaj je čas, da obrnemo nov list," je ob oznanitvi konca vojne v Iraku dejal Obama. "Iračani so zdaj sami odgovorni za varnost v svoji državi."
Je bilo vredno?
Obama je ameriški invaziji vse od začetka ostro nasprotoval. Porabili so na milijarde dolarjev, umrlo je več kot 4.400 ameriških vojakov in najmanj sto tisoč iraških civilistov. Nedavna raziskava mreže CBS je pokazala, da je zdaj 72 odstotkov Američanov prepričanih, da vojna ni bila vredna življenj vojakov.
Razmere v Iraku pa so vse prej kot stabilne. Še vedno so pogosti napadi upornikov, boj za oblast poteka tudi na politični ravni.
Intervencionizem ni več recept
Umik iz Iraka je bila ena izmed Barackovih glavnih predvolilnih obljub. Vendar pa to hkrati ne pomeni konca ameriških posredovanj v tujini – fronto imajo odprto še v Afganistanu. "Irak in Afganistan potrjujeta to, kar se že nekaj časa ve v najvišjih krogih. Države ne morejo več posredovati v drugih državah, kot je to lahko v času hladne vojne. Intervencionizem, ki smo mu bili priča po hladni vojni, se je dokončno izpel, izgubil je pomen. Kaj ga bo nadomestilo v mednarodni skupnosti, pa bomo še videli," pojasnjuje Grošelj.
