Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlaga dve novi terapevtski skupini zdravil za inhalacijska zdravila za zdravljenje astme. Pri prvi gre za inhalacijska zdravila z glukokortikoidi, pri drugi pa za kombinacijo adrenergikov in inhalacijskih glukokortikoidov, je objavljeno na spletni strani ZZZS.
Astma je sicer kronična bolezen dihal s posebnim in trajnim vnetjem bronhialne sluznice, ki povzroči zoženje dihalnih poti. Obolelost za astmo je dandanes v porastu. V Sloveniji ima astmo približno 16 odstotkov ljudi, kar nas uvršča med države, kjer je astma pogosta.
Osnovni vzrok vnetja je neznan, sprožijo ga različni alergeni in dražljivci. Značilni simptomi astme so oteženo dihanje, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu. Kašelj je praviloma suh, dražeč, včasih pa bolniki izkašljujejo prozorno sluz, je ZZZS navedel v predlogu za uvedbo novih terapevtskih skupni zdravil.
Vnetje se zmanjšuje z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev ter predvsem z uporabo zdravil. S pravilnim zdravljenjem je mogoče pri večini bolnikov doseči (skoraj) popolno stabilizacijo astme. Z nobenim znanim zdravilom se astme ne pozdravi dokončno, ampak je po navadi potrebno dolgoletno, tudi vseživljenjsko zdravljenje.
Zdravljenje astme temelji na zdravljenju vnetja s protivnetnimi zdravili, med katerimi so najučinkovitejši inhalacijski glukokortikoidi. Bolniki jih morajo jemati redno v različnem odmerku, ki je potreben, da pride do umiritve astmatskega vnetja. Predpisujejo same ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Po stabilizaciji astme dnevni odmerek inhalacijskih glukokortikoidov postopoma zmanjšujejo do vzdrževalnega odmerka. Dolgotrajno zdravljenje s prej omenjenimi zdravili izrazito zmanjša pogostost in težavnost poslabšanj.
Sprostijo mišice dihalnih poti
Adrenergiki oziroma dolgodelujoči bronhodilatatorji pa spadajo med olajševalce, ker sprostijo mišice dihalnih poti in tako omogočajo lažje dihanje. Kombinacija obeh zdravilnih učinkovini pri bolnikih z astmo ali kronično obstruktivno boleznijo pljuč olajšata dihanje in odpravita simptome, kot so kratka sapa, piskajoče dihanje in kašelj, pomagata pa tudi preprečevati simptome astme, so na ZZZS navedli v predlogu.
Astma je sicer kronična bolezen dihal s posebnim in trajnim vnetjem bronhialne sluznice, ki povzroči zoženje dihalnih poti. Obolelost za astmo je dandanes v porastu. V Sloveniji ima astmo približno 16 odstotkov ljudi, kar nas uvršča med države, kjer je astma pogosta.
Osnovni vzrok vnetja je neznan, sprožijo ga različni alergeni in dražljivci. Značilni simptomi astme so oteženo dihanje, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu. Kašelj je praviloma suh, dražeč, včasih pa bolniki izkašljujejo prozorno sluz, je ZZZS navedel v predlogu za uvedbo novih terapevtskih skupni zdravil.
Kako poteka zdravljenje astme?
Vnetje se zmanjšuje z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev ter predvsem z uporabo zdravil. S pravilnim zdravljenjem je mogoče pri večini bolnikov doseči (skoraj) popolno stabilizacijo astme. Z nobenim znanim zdravilom se astme ne pozdravi dokončno, ampak je po navadi potrebno dolgoletno, tudi vseživljenjsko zdravljenje.
Zdravljenje astme temelji na zdravljenju vnetja s protivnetnimi zdravili, med katerimi so najučinkovitejši inhalacijski glukokortikoidi. Bolniki jih morajo jemati redno v različnem odmerku, ki je potreben, da pride do umiritve astmatskega vnetja. Predpisujejo same ali v kombinaciji z drugimi zdravili. Po stabilizaciji astme dnevni odmerek inhalacijskih glukokortikoidov postopoma zmanjšujejo do vzdrževalnega odmerka. Dolgotrajno zdravljenje s prej omenjenimi zdravili izrazito zmanjša pogostost in težavnost poslabšanj.
