Po nizu novic o nepravičnostih, ki jih je v javnem sektorju povzročila plačna reforma, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2025, se je na nas obrnil še en bralec, ki je opisal krivico, ki jo je prinesel nov sistem. Je specialist anesteziolog in opisal nam je, kako je plačna reforma ustvarila veliko razliko v osnovni plači izključno zaradi "napačnega" datuma zaključka specializacije.
On in njegova kolegica imata isti naziv, isto izobrazbo, isti status (zdravnik specialist PPD1), isto delo, isto leto začetka, isto delovno dobo. Razlika je zgolj v datumu zaključka specializacije. On je postal specialist pred 1. januarjem 2025, ona pa je postala specialist po 1. januarju 2025. Plačna reforma je njegovi kolegici omogočila, da prenese vsa napredovanja, medtem ko je on vsa izgubil.
Propadla napredovanja
Nov zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) je drugače uredil več institutov, ki smo jih sicer poznali iz prejšnjega zakona, na primer napredovanje v plačni razred in uvrščanje v višji plačni razred. Tako je s 1. januarjem 2025 začela veljati drugačna ureditev določanja plače ob prehodu z delovnega mesta VII/2 tarifnega razreda na delovno mesto VIII. tarifnega razreda, ko se za delovno mesto zahteva specializacija v zdravstvu.
Po novi ureditvi se zdravnikom, ki so status specialista pridobili po 1. januarja 2025, priznajo vsa napredovanja iz prejšnjega sistema. Medtem pa se zdravnikom, ki so status specialista pridobili pred tem datumom, pri prehodu na novo delovno mesto napredovanja, dosežena na prejšnjem delovnem mestu, niso prenesla, prav tako se jim pretekle ocene po starem sistemu ne upoštevajo več na način, kot bi se po prejšnjih pravilih.
Gre za podoben tip krivice, kot smo ga že opisali, ko se je na nas obrnila zdravstvena delavka, ki ne more napredovati za dva plačna razreda, saj so ji odlične ocene propadle. Po plačni reformi se ocene za napredovanje namreč ne upoštevajo več. Opisali smo, kako je časovno okno reforme njeno kolegico nagradilo z dvojno koristjo, njej pa izbrisalo že skoraj prislužene korake.
Zdaj se je na nas obrnil specialist anesteziolog in opisal, kako je ob celoten paket napredovanj iz več let, poleg tega pa ima še izničeno napredovalno obdobje, kar bo vplivalo na celotno kariero. Specialist anesteziolog ima v primerjavi z njegovo kolegico, ki je postala specialist po plačni reformi, razliko šest plačnih razredov že na startu in bo približno 157.903 evrov bruto na slabšem do upokojitve.
Poražena generacija: Ob stanovanjski kredit, če ste specialist ob napačnem času
Najbolj prizadeta generacija za zdravnike specialiste je 2017–2024. Celotna generacija je pravzaprav "kaznovana" zaradi datuma specializacije.
Predstavljajte si, vsi so štartali isto leto 2017, kot zdravniki specializanti. Vsi so tekli isto progo, nabirali kilometre (leta dela) in "točke" (napredovanja/ocene 5). Potem pa se je zgodila plačna reforma in jih razdelila v skupine.
Skupina A so tisti, ki so specializacijo končali pred 1. januarjem 2025. Kot naš bralec, ki je specialist postal 2023. Ker nova pravila za prenos napredovanj veljajo samo za tiste, ki šele postanejo specialist po 1. januarju 2025, se njegova pretekla napredovanja iz časa specializacije ne prenesejo, napredovalna obdobja so pa izbrisana oziroma se mu resetirajo: "Jaz sem napredoval v specialista po starem plačnem zakonu, zato so se dosežena napredovanja (med leti 2017-2019 sem napredoval za dva plačna razreda) iz časa specializacije izbrisala, brisalo se je tudi napredovalno obdobje treh let z odličnimi ocenami (2020-2023)." Delal je devet let, imel odlične ocene, a kot specialist ni napredoval v plačnih razredih: "Tako imam z devetimi leti delovne dobe kot zdravnik z odličnimi rednimi letnimi ocenami nič plačnih razredov napredovanj. Enako velja za vse specialiste, ki so končali specializacijo v letih pred uveljavitvijo novega plačnega zakona."
Skupina B so pa tisti, ki so specializacijo končali po 1. januarju 2025. Mednje spada njegova kolegica, specialist je postala 2025, ker je bila na porodniški. Ko je v veljavo stopila nova plačna reforma (1. januarja 2025) je ona bila še vedno specializant. Zanjo zato velja novo pravilo. Zdravnikom, ki so status specialista pridobili po 1. januarju 2025 se priznajo vsa med specializacijo dosežena napredovanja. Njeni štirje plačni razredi, na katere je napredovala po starem sistemu, se v novem pretvorijo v šest plačnih razredov. Tudi ona je tako uradno delala devet let in imela, kot naš bralec, vsa leta odlične ocene, a je za razliko od bralca kot specialistka napredovala šest plačnih razredov.
Torej, oba sta danes zdravnika specialista PPD1, oba sta se zaposlila 2017, oba imata isto dolgo delovno dobo. Naš bralec je naredil le eno napako, bil je prehiter, specialist je postal 2023. Kolegica, ki je bila počasnejša in je specialistka postala 2025, je za razliko od njega, ki je v 40. plačnem razredu, v 46. plačnem razredu. Če pogledamo številke, razlika znaša okoli 770 evrov bruto na mesec in 157.903 evrov do upokojitve. Kar bi sicer pokrilo en dober stanovanjski kredit.
Ko smo doslej ministrstva spraševali, zakaj prihaja do takšnih velikih razlik v plači za ista delovna mesta, so pogosto mahali z argumentom "različna zahtevnost delovnih mest, različna izobrazba". Tako so nam recimo dejali, ko smo opozorili, da računovodje VII/1 in računovodje VII/2 opravljajo popolnoma enaka dela, razlika v plači pa je 659,50 evra.
Ko smo opozorili, da so sodelavci za sodne zadeve V na nekaterih okrožnih sodiščih, na primer v Murski Soboti in Mariboru, razporejeni v nižjih plačnih razredih kot njihovi kolegi na sodiščih v Ljubljani ali Celju, čeprav opravljajo enake naloge in nosijo enako odgovornost in je zato razlika v plači za isto delovno mesto na različnih okrožnih sodiščih lahko tudi po 600 evrov, so dejali, da je to posledica "različne sistemizacije, različnega obsega odgovornosti, različne poti, različnega števila napredovanj …" in pa pojasnili, da imajo predstojniki sami možnost izbrirati, v kateri plačni razred bodo uvrstili novo delovno mesto.
Pri primeru, ki ga je podal specialist anesteziolog, ti argumenti ministrstev popolnoma padejo. Med specialistom anesteziologom in njegovo kolegico drugih razlik razen datuma zaključka specializacije ni.
Ministrstvo: "To ne predstavlja sistemske anomalije, zakona ne bomo spreminjali"
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da tako pač je: "Določene zadeve se od 1. januarja 2025 dalje, ko se je zakon začel uporabljati, urejajo drugače. To ne predstavlja sistemske anomalije. Gre za posledico reforme in nove ureditve. Ministrstvo ta trenutek ne načrtuje spremembe zakona. Zakon je bil pred posredovanjem v državni zbor usklajen tudi z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja."
Bralec razlaga, da je tudi sam ministrstvo za javno upravo pozval k razrešitvi plačnih nesorazmerij. Takrat so se z njim strinjali, da bi zdravstveni zavodi morali prioritetno v višji plačni razred premestiti tiste, ki so zdravnik specialist postali pred 1. januarjem 2025 in mu našteli več zakonskih možnosti. Tako so mu odgovorili: "Če bi delodajalci v zdravstvenem sistemu želeli določene javne uslužbence uvrstiti v višji plačni razred, so bile te možnosti razložene tudi v priporočilih Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, št. 503-25 z dne 1. 4. 2025, ki so jih prejeli vsi javni zdravstveni zavodi. Pri tem je bila možnost uporabe teh institutov za uvrstitev v višji plačni razred za primere prehoda med delovnim mestom zdravnik specializant in zdravnik specialist pred 1. 1. 2025 priporočena kot prioritetni primer uporabe. Delodajalec lahko tako uporabi institut uvrstitve javnega uslužbenca v višji plačni razred (22. člen ZSTSPJS), institut pospešenega napredovanja (27. člen ZSTSPJS), ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto v VIII. tarifnem razredu pa lahko zdravnikom določi plačni razred tudi na podlagi petega odstavka 17. člena ZSTSPJS, torej tako, da mu upošteva plačne razrede napredovanj, ki jih je dosegel na delovnem mestu VII/2 tarifnega razreda, če je za javnega uslužbenca to ugodneje."
Čeprav so na ministrstvu za javno upravo bralcu našteli več zakonskih možnosti za priznavanje več let napredovanj za nazaj ob prehodu v višji tarifni razred, zakon tega na več delih sistemsko ne predvideva. Splošno pravilo določanja plače, ko se javni uslužbenec zaposli v višjem tarifnem razredu, predpisuje 18. člen ZSTSPJS, ta pa ne omogoča prenosa celotnih preteklih napredovanj. 18. člen ZSTSPJS predpisuje, da se ob prehodu na delovno mesto v višjem tarifnem razredu javni uslužbenec uvrsti v izhodiščni plačni razred delovnega mesta, če pa je ta plačni razred enak ali nižji od plačnega razreda, ki ga je javni uslužbenec dosegel na delovnem mestu v nižjem tarifnem razredu, se plačni razred javnega uslužbenca poveča za en plačni razred, a največ do končnega plačnega razreda delovnega mesta.
Za to nepravičnost so se zavestno odločili
Zakon je sicer v šestem odstavku 17. člena ZSTSPJS uredil izjemo, da se v izrecno določenih primerih, med njimi tudi ob prehodu iz VII/2 tarifnega razreda na delovno mesto VIII. tarifnega razreda, za katerega se kot pogoj za zasedbo zahteva specializacija v zdravstvu, plačni razred javnega uslužbenca določi drugače, in sicer s prenosom že doseženih napredovanj. To je ta pravna podlaga za prenos napredovanj, zaradi katere so se kolegici našega bralca vsa napredovanja iz časa specializacije priznala in pretvorila po novem sistemu. Vendar jo je zakonodajalec časovno omejil. "Take določbe prejšnji zakon ni vseboval, gre za novost, ki pa se uporablja od 1. januarja 2025 dalje in ne za nazaj," so na ministrstvu pojasnili, da vedo, da je generacija zdravnikov specializantov 2017-2024 ostala brez te možnosti, a da je nepravičnost, na katero opozarjamo, zavestna posledica nove zakonske izjeme in ne napaka. Zakonodajalec je izrecno odločil, da ta izjema ne velja za nazaj, in ni predvidel prehodne varovalke za tiste, ki so specializacijo končali pred 1. januarjem 2025.
Ministrstvo za javno upravo mu je navedlo možnost implementacije 22. člena zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), po katerem lahko delodajalec podeli do deset dodatnih plačnih razredov. Pogoja za uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 22. člena ZSTSPJS sta, da ima javni uslužbenec posebna znanja, kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela na tem delovnem mestu in niso pogoj za zasedbo delovnega mesta, ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi in da so v letnem programu dela in finančnem načrtu zagotovljena finančna sredstva v okviru stroškov dela. Pri uvrstitvi javnega uslužbenca v višji plačni razred po tretjem odstavku 22. člena ZSTSPJS je še dodatni pogoj, in sicer, da ima javni uslužbenec najmanj tretjino let delovne dobe na primerljivih delovnih mestih, kot bi jih v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZSTSPJS potreboval za napredovanja za toliko plačnih razredov, za kolikor predlaga delodajalec višjo uvrstitev na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZSTSPJS. "Seveda je to v praksi nemogoče, saj javni zdravstveni zavodi poslujejo z izgubo, pogoj za implementacijo tega člena pa so zagotovljena finančna sredstva za dvig plačnih razredov," za Žurnal24 bralec razlaga, da zdravstveni zavodi pogosto ne zmorejo financirati tega dviga plač. Hkrati je člen tudi kvotno omejen, največ 10 odstotkov zaposlenih pri posameznem delodajalcu ali v posamezni plačni podskupini se lahko uvrsti višje na tej podlagi. Tudi na ministrstvu za javno upravo so nam priznali, da je to ena glavnih omejitev: "Glavni omejitvi pri vložitvi vlog za opisani primer javnega uslužbenca po drugem in tretjem odstavku 22. člena ZSTSPJS sta, ko zavod v letnem finančnem načrtu v okviru stroškov dela nima zagotovljenih zadostnih sredstev in če število javnih uslužbencev, ki bi jih zavod v posameznem letu na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena uvrstil v višji plačni razred, presega 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih v posamezni plačni podskupini pri uporabniku proračuna na dan 1. januarja v tekočem letu."
Bralcu so na ministrstvu za javno upravo navedli tudi možnost, da zavod za javnega uslužbenca uporabi 27. člen ZSTSPJS. Implementacijo 27. člena ZSTSPJS od direktorice zahtevajo tudi zdravniki specialisti, ki delajo v slovenski bolnišnici, v kateri je zaposlen naš bralec. Da delavec dobi večjo plačo po 27. členu ZSTSPJS, mora ta javni uslužbenec v časovnem obdobju za napredovanje delo opravljali bistveno nad pričakovanji pri večini naslednjih kriterijev: izvajanje nalog v skladu z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke in povezovanje znanj z različnih delovnih področij, obseg opravljenega in dodatnega dela, izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in izvajanje nalog v skladu z določenimi roki, samostojnost pri opravljanju dela, natančnost pri opravljanju dela in pogostost napak, zmožnost prilagajanja nepredvidenim situacijam, medsebojno sodelovanje in skupinsko delo ter odnos do sodelavcev in uporabnikov storitev. Uporaba 27. člena ZSTSPJS je v pristojnosti posameznega zavoda, saj o uporabi pospešenega napredovanja odloči predstojnik oziroma poslovodni organ. Poleg tega je tudi ta člen kvotno omejen: "Število javnih uslužbencev, ki napredujejo v skladu s tem členom v posameznem letu, ne sme presegati 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor." Zdravniki specialisti, ki delajo v slovenski bolnišnici, v kateri je zaposlen naš bralec, kljub temu zahtevajo, da njihova direktorica zanje implementira institut pospešenega napredovanja po dva plačna razreda skladno z 27. členom ZSTSPJS, "vse do dosega števila napredovanj, ki ustreza minimalnemu številu napredovanj po novem ZSTSPJS glede na celotno delovno dobo zaposlenega, prav tako povečano za vsaj dva plačna razreda". A zavodi so do tega zadržani. 27. člen ni pravno ustrezno orodje za ta problem, čeprav je ministrstvo za javno upravo bralcu to navedlo kot možnost, da zdravstveni zavod zakonsko premesti tiste, ki so zdravnik specialist postali pred 1. januarjem 2025. 27. člen presoja konkretno napredovalno obdobje po uveljavitvi novega sistema, ne presoja pa se pretekla kariera oziroma kaj bi nekdo imel, če zakon ne bi bil spremenjen. Specialisti 2017–2024 dejansko ne uveljavljajo nagrade za izjemnost, ampak zahtevajo nadomestilo za izbrisana napredovanja in za resetiranje napredovalnih obdobij.
Skratka, če bi zdravstveni zavodi hoteli priznati napredovanja za nazaj, bi to pomenilo kršenje zakonov.
To je SVOBODA....