"Kožni raki, tako nemelanomski kot kožni melanom, spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci. Za kožnim melanomom zboli letno več kot 600 oseb, število zbolelih se poveča vsako leto še za tri odstotke," je že poleti opozorila vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med.
Dodala je, da so po podatkih nacionalnega Registra raka v prvem valu epidemije covid-19 diagnosticirali 35 odstotkov manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu leta 2020 pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, skoraj 60-odstotni, pa je bil spomladi 2021 upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka: "Na Onkološkem inštitutu spremljamo vpliv epidemije covid-19 na obravnavo onkoloških bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid."
Omogočili dodatne termine
"V letu 2021 je v Dermatoonkološki ambulanti DK UKCL na redni pregled v začetku leta čakalo 365 bolnikov, konec decembra 2021 pa 400 bolnikov; čakalne dobe so v začetku leta 2021 znašale pod redno 79 dni, v decembru pa 202 dni," je za Žurnal24.si dejala Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKCL.
Čakalne dobe se daljšajo na račun v zadnjem času povečanega priliva bolnikov, ki imajo napotnice pod hitro in zelo hitro, zaradi česar moramo odpirati dodatne ambulante. Takšne napotitve pa so na račun manjšega priliva bolnikov za to ambulanto v letu pred tem (2020).
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKCL
V prvem valu epidemije so bile dermatovenerološke ambulante namreč po večini zaprte. Takrat so poleg drugih nujnih stanj po njenih besedah pregledovali in zdravili tudi vse bolnike, ki so bili k njim napoteni s sumom na kožnega raka. "Preglede teh bolnikov izvajamo ves čas epidemije, tega dela dejavnosti nismo nikoli ukinjali," dodaja.
Bolniki napoteni s stopnjo nujnosti NUJNO, so po njenih besedah pregledani isti dan, to je takoj, ko se s takšno napotnico zglasijo na Dermatovenerološki kliniki. "Operacije kožnega raka na naši kliniki se izvajajo v skladu s Slovenskimi smernicami o zdravljenju kožnih rakov in Evropskimi priporočili," dodaja.
"V letu 2020 smo zaradi prerazporeditve naših sodelavcev ob ukrepih zaradi epidemije covida opravili ambulantno le okrog 75 odstotkov načrtovanega programa. V letu 2021 se je realizacija ambulantnih storitev in pregledov dvignila na raven obdobja izpred epidemije," je za Žurnal24.si pojasnil prim. mag. Pij Bogomir Marko, dr. med., predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Bolniki z rakom kože so imeli po njegovih besedah ves čas epidemije neoviran dostop do diagnostike in zdravljenja, v letu 2021 so tako ob obstoječih ambulantah omogočili dodatne termine za preglede bolnikov z rakom kože v obsegu 100 dodatnih mest na mesec oziroma 1.200 dodatnih pregledov na letnem nivoju. "V letu 2020 smo zaradi melanoma in nemelanomskega raka kože operativno zdravili 148 bolnikov, v letu 2021 se je ta številka povišala na 240 bolnikov. Ob tem je treba povedati, da smo glede na možnosti, ob ustreznih indikacijah, zdravili še dodatno veliko večje število bolnikov z nemelanomskim rakom kože z nekirurškimi metodami," dodaja Pij Bogomir Marko, dr. med.
Kakšne so čakalne dobe v tem trenutku?
"Čakalne dobe za pregled zaradi suma na maligno neoplazmo pod stopnjo nujnosti "nujno" ni, bolnik je z napotnico nujno pregledan vsak delovni dan med 8.00–14.30," nam je pojasnil Pij Bogomir Marko, dr. med.
Čakalna doba pod hitro na dan 3. 1. 2022 je znašala v UKC Maribor 80 dni, kar je še vedno v okviru pričakovane in dovoljene čakalne dobe za pregled pod »hitro« (do 90 dni): "Čakalna doba za izrez melanoma in ploščatoceličnega karcinoma kože znaša do 14 dni, za ostale tumorje od 14–90 dni, kar je v skladu s priporočili RSK za dermatovenerologijo."
Pij Bogomir Marko, dr. med., dodaja, da se zaradi napredka pri zgodnjem odkrivanju melanoma in drugih tumorjev kože, predvsem zaradi zgodnejšega napotovanja; dobre edukacije napotnih, predvsem družinskih zdravnikov, in uporabe dermatoskopije; za dermatoskopijo odlično usposobljenih dermatologov za zgodnjo detekcijo malignih tumorjev kože z vsakim letom veča število novoodkritih tumorjev v zgodnji fazi bolezni, "kar ima za posledico uspešnejše zdravljenje in boljšo prognozo pri naših bolnikih s kožnimi tumorji."
Čakalne dobe za prvi dermatološki pregled smo preverili tudi na portalu ezdravje, sicer pri stopnji nujnosti REDNO. V zdravstvenem domu Murska Sobota bi na pregled čakali zgolj pet dni, v Zdravstvenem domu Ptuj 13 dni, v Derma San v Celju 19 dni, v Dermamed specialistična ambulanta Lidija Pustai Šafaric, dr. med., spec. dermatovenerolog iz Murske Sobote 21 dni.
V Zdravstvenih domovih bi večinoma čakali nekoliko dlje, v Celju 47 dni, Novi Gorici 59 dni, Ajdovščini 66 dni, Trbovljah 77. Čakalna doba za prvi dermatološki predgled pod stonjo nujnosti REDNO je v Splošni bolnišnici Novo mesto 87 dni, v Zdravstvenem domu Dermoestetika izola 124 dni, V Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožiča Postojna 126 dni, v UKC Maribor pa 132 dni. Za ostale ustanove se čaka, sodeč po portalu, več kot 250 dni, nekateri pa imajo objavljene le okvirne datume, večinoma v juniju in juliju 2022.
Takoj obvestite zdravnika!
Kot smo že poročali, je na virtualni novinarski konferenci, ki je potekala junija v organizaciji Onkološkega inštituta, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, predstavila primerjalne podatke analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in leta 2019, kjer je bilo anketiranih 550 oziroma 553 Slovencev.
Analiza je pokazala, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 odstotkov manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma (dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV sevanje). Študija je pokazala, da se najmočnejšemu soncu izogibamo v večji meri kot pred leti in da za zaščito uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem.
“Vendar pa je v zadnjih letih 50 odstotkov več tistih, ki zaščitnih krem ne uporabljajo. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da še vedno veliko število anketirancev obiskuje solarije – umetne vire UV sevanja, ki so v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepovedani," je še poudarila prim. dr. Planinšek Ručigaj.
Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., pa je že tedaj izpostavila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 odstokov bolnikov. "Kožni tumor odstranimo s kratkim posegom, ki ne pa ne omogoča zgolj zdravljenja, temveč tudi opredelitev tumorja in napoved prognoze bolezni. Z nadaljnjimi kirurškimi posegi lahko pridobimo tudi podatke o morebitni prizadetosti bezgavk in nato načrtujemo zdravljene s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Kirurgija tako ostaja zlati standard zdravljenja kožnega melanoma", je dejala.
Prav zato je pomembno, da tudi v času epidemije covida-19 ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah o tem obvestimo osebnega zdravnika.
Strokovnjaki namreč priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma v teh časih ne odloži za več kot tri mesece. Prav tako svetujejo, da do nadaljnje opredelitve prizadetosti bezgavk ne mine več kot 2–3 mesece. Tako je smiselno ob sumljivi kožni spremembi osebnega zdravnika o tem obvestiti pravočasno, saj le tako lahko diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno in v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužb novega koronavirusa, sporočajo z Onkološkega inštituta.
