V sredo je ena najvplivnejših medicinskih revij na svetu - The Lancet, predstavila posebno serijo med seboj povezanih znanstvenih člankov na temo visoko procesirane hrane, ki je v svetovni javnosti naletela na izjemen odmev.
Za kako pomembne raziskave gre?
Tako imenovane "Lancet serije" predstavljajo zaključene skupine znanstvenih člankov, ki jih pripravlja mednarodna skupina strokovnjakov z namenom celovito osvetliti neko pomembno področje javnega zdravja, pojasni Igor Pravst z Inšituta za nutricionistiko, ki dodaja, da serije izhajajo le občasno in običajno predstavljajo najnaprednejše razumevanje izbrane teme, skupaj s priporočili za politike, zdravstvene sisteme in družbo.
Vsaka serija vključuje znanstveno analizo, pregled dokazov, komentarje neodvisnih strokovnjakov in konkretne predloge ukrepanja – zato imajo tudi velik globalni vpliv.
"Lancetova serija o visoko predelanih živilih celostno obravnava ta hitro rastoči globalni prehranski problem. Vključuje pregled epidemioloških dokazov, raziskave mehanizmov, analizo industrijskih praks in oceno, kako trenutno pomanjkljive politike vplivajo na zdravje prebivalstva po svetu. Zaradi obsega predstavljenih dokazov serija praviloma sproži mednarodno razpravo ter vpliva na javno politiko, o njej pa poročajo skoraj vsi vodilni svetovni mediji," še pojasni Pravst.
Ugotovitve raziskave: Ultra predelana hrana vse večja grožnja zdravju
Ultra predelana živila so glavni vzrok za pandemijo kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, pri čemer živilska podjetja dajejo prednost dobičku, je opozorilo 43 znanstvenikov in raziskovalcev.
Kot navajajo v seriji člankov, ultra predelana hrana izpodriva sveža živila in obroke, poslabšuje kakovost prehrane in je povezana z več kroničnimi boleznimi.
Glavni razlog za globalni porast uživanja ultra predelanih živil vidijo v naraščajoči gospodarski in politični moči industrije te hrane ter v prestrukturiranju prehrambenih sistemov tako, da so ti v prvi vrsti osredotočeni na dobiček.
Kot navajajo, industrija ultra predelane hrane poleg proizvajalcev teh živil obsega tudi širšo mrežo soodvisnih akterjev, ki skupaj spodbujajo proizvodnjo, trženje in porabo tovrstne hrane.
Vrsto bolezni
V prvem od treh člankov so pregledali 104 prejšnje študije in dokazali, da je prehrana z veliko ultra predelanimi živili povezana z višjim tveganjem za vrsto bolezni, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo, boleznimi srca, rakom in prezgodnjo smrtjo.
Ta živila pogosto vsebujejo visoke ravni nasičenih maščob, soli, sladkorja in dodatkov, kar po navedbah strokovnjakov v prehrani ljudi pušča manj prostora za bolj hranljiva živila. Pogosto vsebujejo dodatke in sestavine, ki se ne uporabljajo pri pripravi hrane od začetka, kot so konzervansi, emulgatorji, umetna barvila in arome.
Polovico vseh kalorij
V drugem članku opozarjajo, da se poraba ultra predelane hrane po svetu povečuje in že predstavlja več kot polovico vseh kalorij, ki jih zaužijejo v ZDA, Avstraliji in Združenem kraljestvu.
V tretjem članku znanstveniki krivdo za spreminjanje globalnih prehranjevalnih navad v zadnjih desetletjih pripisujejo peščici velikih korporacij, ki agresivno tržijo izdelke, proizvedene iz poceni sestavin in z industrijskimi metodami.
Osem proizvajalcev ultra predelane hrane - Nestle, PepsiCo, Unilever, Coca-Cola, Danone, Fomento Economico Mexicano, Mondelez in Kraft Heinz - je v letu 2021 predstavljalo 42 odstotkov 1500 milijard dolarjev vrednosti tega sektorja, so zapisali.
Države so pozvali, naj uvedejo opozorila na embalaži, omejijo trženje, zlasti oglaševanje, namenjeno otrokom, in obdavčijo določena ultra predelana živila, pri čemer naj denar uporabijo za zagotavljanje večje dostopnosti sveže hrane za ljudi z nizkimi dohodki.
Dostopni tudi podatki o razširjenosti visoko predelanih živil v Sloveniji
Raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da je v slovenski ponudbi prepakiranih živil preko 50 odstotkov izdelkov uvrščenih med visoko predelana živila, pri čemer so velike razlike med različnimi skupinami živil. Ugotovljeno je bilo, da imajo visoko predelana živila statistično slabšo hranilno sestavo od manj predelanih: več sladkorja, soli, nasičenih maščob in manj beljakovin v primerjavi z manj predelanimi izdelki, raziskavo povzema Igor Pravst.
"Mednarodna raziskava je pokazala, da prebivalci Slovenije z visoko predelanimi živili zaužijejo že skoraj 25 odstotkov energije. Podatki se nanašajo na leto 2017, ni pa dostopnih zgodovinskih podatkov in časovnih trendov. Podatek je primerljiv več drugimi podobno razvitimi državami, še bistveno večji vnosi visoko predelanih živil pa so značilni za Veliko Britanijo in ZDA, celo preko 50 odstotkov", zaključi Pravst.
Za MS to ne drži, to je vse laž,teorija zarote...!!!
Povejte kaj novega... Ljudje si ne vzamejo več časa za nekaj u miru skuhati in dobro pojesti... kje je sploh še kaka doma pridelana zelenjava in tako naprej...
Tudi na enajstič razpisanemu naroku za glavno obravnavo Okrajnemu sodišču v Kopru ni uspelo zagotoviti prisotnosti obdolžene Nataše Naneva, televizijske voditeljice oddaje Kolo sreče, manekenke in inštruktorice zumbe, ter njenega partnerja Branka Djokovića, lastnika trgovine z živili in eko izdelki… ...prikaži več v Kranju. Vabilo paru, ki mu državno tožilstvo očita ponarejanje covidnih listin, ki naj bi jih v času pandemije predložila policistu ob nameravanem prečkanju meje s Hrvaško, je bilo izkazano.