Slovenija se na področju odgovornosti posameznika v zdravstvu po mednarodnih raziskavah uvršča šele v drugo polovico držav. Na začetku lestvice je Nizozemska, na njenem koncu pa Bolgarija, je na strokovnem posvetu o odgovornosti in dolžnosti posameznikov glede zdravja in zdravstva dejal generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Marjan Sušelj. Zdravstveni sistemi so uspešnejši, če krepijo zdravstveno pismenost, odgovornost in dolžnosti posameznikov. To prihrani življenja in denar, je dodal.
Neodgovorno ravnanje posameznika ustvarja nepotrebne stroške, medtem ko sankcij za takšno ravnanje ni, je ob tem opozoril predstavnik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč.
Avtonomija ni absolutna
Voljč je kritičen predvsem do tistih bolnikov, ki pri zdravniku navajajo neresnične podatke. Zdravniki se po njegovem opozorilu ne morejo odločati v imenu bolnika. "Avtonomija bolnika ni absolutna pravica," je poudaril. "Konča se takrat, ko bi prizadela pravice drugih," je spomnil.
Zastopnica pacientovih pravic na območju Ljubljane Duša Hlade Zore je orisala sistemski okvir za dolžnosti bolnikov, še zlasti pa se je osredotočila na zakon o pacientovih pravicah. Bolnik je po njenem opozorilu dolžan dejavno sodelovati pri varovanju in povrnitvi svojega zdravja. V času bolezni mora upoštevati strokovna navodila in ravnati v skladu z načrtom zdravljenja, v katerega je privolil, je dejala.
Bolniki ne govorijo resnice
Med kršitvami bolnikovih dolžnosti je podobno kot Voljč izpostavila dajanje neresničnih informacij. Tako denimo bolnik ne pove po pravici, koliko alkohola spije. Med omenjenimi kršitvami pa sta tudi nespoštovanje navodil za zdravljenje in nespoštljiv odnos do zdravstvenega osebja, je povedala.
Po njenih ugotovitvah bolniki ne poznajo dovolj svojih dolžnosti, ker o njih niso dovolj obveščeni. Glede na to je nujno ozaveščanje in informiranje bolnikov o spoštovanju zakona o pacientovih pravicah in o posledicah, ki jih ima nesodelovanje z zdravnikom na njegovo zdravje in življenje, je poudarila.
"Odgovoren bolnik je poučen o svoji bolezni in si skupaj z zdravnikom prizadeva, da bi bilo zdravljenje čim bolj uspešno."
Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik je dobro spodbujati osebno odgovornost. Hkrati pa mora biti sistem dostopen vsem, je opozorila. Ob tem je izpostavila novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, po kateri bo dostopnost zdravstvenih storitev po mnenju zbornice manjša.
Nekdanja predsednica združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar pa opaža, da bolniki postajajo vse bolj dejavni pri ohranjanju svojega zdravja. Vse več kroničnih bolnikov po njenih besedah odhaja med zagovornike bolnikov. Pri tem pa morajo paziti, da so bolniku le v oporo, niso pa njegovi zdravniki, je posvarila.
ZZZS je posvet organiziral v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Zdravniško zbornico Slovenije in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.