Pred dnevi je je voznica na avtocesti pri Voklem pri Kranju pri visoki hitrosti izgubila oblast nad avtom. VW polo, star šest let, je silovito treščil v zaščito ograjo in jo več metrov povsem odtrgal. Avto se je nato prevračal in na koncu popolnoma uničen obležal na strehi. S fotografij je očitno, da so se sprožile varnostne blazine in zavese v avtu, vsaj sprednji del potniške kabine ne kaže znakov deformacije. Voznica je po vsem tem vratolomnem dogajanju utrpela lažje poškodbe.
Policija je opozorila na dejstvo, da je voznica pravilno uporabljala varnostni pas, pa tudi na "ostale elemente varnosti" pri avtu, ki sicer sodi v najbolj prodajan razred avtov pri nas.
Starost avta zelo vpliva na možnosti, da boste s čim manj poškodbami preživeli takšno nesrečo. Mlajši kot je avto, boljšo varnostno zasnovo ima, saj to od proizvajalcev zahtevajo vedno spreminjajoče se norme, ki jih v Evropi diktira organizacija Euro NCAP, v ZDA pa NHTSA. Prav ameriška agencija NHTSA je pred kratkim predstavila podrobno študijo nesreč med letoma 2012 in 2016. Analizirali so avtomobile, ki so bili udeleženi v nesrečo s smrtnim izidom. Temeljna ugotovitev je, da se delež smrtnih primerov proporcionalno višalo skupaj s starostjo vozil.
Zanimalo nas je, ali lahko nekaj podobnega trdimo tudi za Slovenijo.
Povprečna starost avta v Sloveniji (2016, vir: Statistični urad): 9,9 let
Število smrti voznikov osebnih vozil (2016, vir: AVP, policija): 38
Povprečna starost avta, v katerem je umrl voznik (2016, vir: AVP, policija): 11,5 leta
Zbrali smo uradne podatke AVP, policije in Statističnega urada za leto 2016, ko je v nesrečah umrlo 38 voznikov. Ker smo vzeli v precep le smrtne žrtve enega leta in ker morebitne žrtve med sopotniki niso vključene, primerjava ni popolna, vseeno pa je mogoče hitro opaziti, da je starost avta lahko zelo pomemben faktor pri epilogu najhujših nesreče, saj je opazen odklon med povprečno starostjo avta v Sloveniji in povprečno starostjo avta, v katerem je umrl voznik.
V več kot 12 let starem avtu je torej umrla skoraj polovica ljudi, v več kot devet let starem pa skupaj kar 76 odstotkov oziroma tri četrtine vseh! Starejših od devet let je sicer 58 odstotkov avtomobilov pri nas.
Povprečna starost avta, v katerem je umrl voznik, je bila leta 2016 kar 11 let in pol. To pomeni, da so bili njihovi avti zasnovani in izdelani še v času, ko je protizdrsni sistem ABS šele postajal obvezni del opreme na novo homologiranih avtov (l. 2004), medtem ko je sistem za nadzor stabilnosti ESC to postal šele leta 2014.
Šele leta 2005 se je v evropskih avtih prvič pojavil sistem za opozarjanje na nenamerno prehajanje pasov, sistema za mrtve kote in samodejno zaviranje v sili še precej kasneje. Ultratrdna jekla, ki zagotavljajo visoko obstojnost potniške kletke, so le počasi in šele zadnja leta iz prestižnih modelov pričela prodirati med modele za mase.
Leta 2005 pet zvezdic, isti avto danes nobene!
Leta 2001 je prvi avto (takrat povsem nova renault laguna II) dosegel pet zvezdic na takratnem testu Euro NCAP, kar je postalo norma za vse nadaljne avtomobile. Ker pa so se merila vedno bolj zaostrovala in vse bolj zajemala ne le pasivno, temveč tudi aktivno varnost, bi danes avto, izdelan nekje sredi prejšnjega desetletja, dosegal precej slabšo oceno.
Kakšen velikanski razkorak je nastal med deset in več let starim in novim avtom, je lepo dokazal ponovljeni lanski test modela fiat punto. Avto, ki ga brez večjih tehničnih sprememb izdelujejo od leta 2005 do danes, je bil takrat prvi avto v segmentu B (polo, fiesta,corsa, C3, P208 ...), ki je dosegel pet zvezdic. Po lanskem standardu Euro NCAP pa punto ni dosegel niti zvezdice!
Moderni test je dokazal velike konstrukcijske pomankljivosti v primeru čelnega trka za zadnje potnike in prednjega sopotnika, nevarnost poškodb vratu v primeru naleta od zadaj in popolno odstotnost asistenčih sistemov. Euro NCAP je toplo odsvetoval nakup fiat punta.
Če vprašaš gasilca ...
Veliko o razlikah med novimi in starimi avti gotovo lahko povedo tudi gasilci, ki rešujejo ponesrečene iz razbitin. "Če gledamo zgolj s tehničnega stališča, potem je za nas gasilce reševanje iz starejšega tipa avta v prometni nesreči 'mala malca'. Z vidika takšnega ponesrečenca pa se seveda bojimo, da je zelo hudo poškodovan," pravi Boštjan Žagar, vodja izmene pri Gasilski brigadi Ljubljana. "Vsi varnostni sistemi, kot so zračne blazine in zavese, trdna konstrukcija in različni senzorji so dobri za voznika. Predvsem tehnologija pri materialih je izredno napredovala. Morda se sliši kruto, ampak nekoč smo imeli malo reševalnih akcij, pa veliko mrtvih, danes pa imamo veliko reševanja in precej manj mrtvih udeležencev v prometnih nesrečah."
andrej.leban@zurnal24.si
Če bi se čelno zaletela od nje nebi ostalo veliko. Če priletiš 50km/h čelno ali 80 je meja med lažjim poškodbami in smrtjo. Po pamet je treba vozit, četudi samo 60-70 ponoči, če pa se kdo nalima zadaj se mu… ...prikaži več to takoj na primernem mestu umakneš, a ni to simpl.
Manj žrtev bo, če bo dars omejil število tovornjakov z visjimi cenami (ker vidim vsakega drugega id***a na telefonu ali tablici, z drugo roko pa vijuga po pasu. Predvsem bo manj žrtev, če bomo vklopili možgane, predvidevali situacije in ne… ...prikaži več bomo rinili brezglavo in agresivno, vozili pasivno, ko je to potrebno itd. Smrtne žrtve so posledica mentalne nezdravosti rezidentov slovenije in tujih utrujenih in nadr***ih voznikov.
Poceni reklama za vw. Poznam tole zadevo. Voznica se je zaletela povsem vzporedno s cestiščem v začetno odbojno ograjo, katera se sestavlja sama vase in zmanjšuje silo trka. Na koncu se je zgodil preval in potem še udarec v zadnji… ...prikaži več del vozila. Res je pomembno biti privezan, toda izpostavljati določeno znamko vozila ni primerno. Samo kot trka v ograjo bi bil malo drugačen, pa bi bile tudi posledice drugačne...