Govorimo seveda o ročnih menjalnikih, pri katerih za menjavanje prestav skrbi voznik, saj samodejni takšnim težavam praviloma niso izpostavljeni. Čemu se torej naj vozniki izognemo, če si ne bi radi nakopali nepotrebnih stroškov popravila menjalnika, ki bolj praviloma kot izjemoma dosegajo štiri številčne vsote.
Prehitro menjavanje prestav
V filmih lahko pogosto vidite, kako voznik bliskovito menjava prestave, vendar pa to, kar je dobro videti na filmu, ni nujno dobro tudi za avtomobil oziroma njegov menjalnik. V notranjosti menjalnika so namreč zobniki različnih velikosti, ki v različnih kombinacijah zagotavljajo različna prestavna razmerja. Ko premika prestavno ročico, voznik v notranjosti menjalnika premika pretično pušo, ki združi dva zobnika, ki vrtljaje motorja uskladita z ustrezno hitrostjo pogonskih koles.
Vendar pa pri tem obstaja določena težava. Medtem, ko se en zobnik vrti s hitrostjo koles, se drugi zobnik vrti hitreje ali počasneje. Da pa bi ju pretična puša lahko združila, se morata zobnika vrteti z enako hitrostjo. Nekoč se je uskladitev dosegla s tako imenovanim »vmesnim plinom«, danes pa za to v menjalnikih skrbi sinhronski obročki, ki delujejo kot nekakšne sklopke med posameznimi zobniki. Ko torej prestavljate, se pretična puša potisne proti ustreznemu zobniku in pritisne na določeni sinhronski obroček, ta pa potem upočasni ali pospeši zobnik, da se uskladi s hitrostjo koles.
Robert Eržen, ki se ponaša z naslovom mehanik leta, pravi, da ni veliko stvari, s katerimi bi lahko voznik pripomogel k daljši življenjski dobi menjalnika. Dobro je predvsem, da skrbi za ustrezen nivo in kakovost olja v menjalniku, da v danem trenutku izbere optimalno prestavno razmerje in da med prestavljanjem ni preveč grob. Vse ostalo je odvisno od same kakovosti materialov v menjalniku in same izdelave le tega.
Če torej prestavljate prehitro, sinhronski obroček nima časa za nežno prilagoditev hitrosti zobnikov, zato se ob zobnik drgne zelo grobo, zaradi česar se hitreje obrabi ali celo zlomi. Okvare so lahko tudi sekundarne. Opilki, ki nastanejo pri drgnjenju, namreč kontaminirajo olje, ki ne more več zagotavljati zadostnega mazanja zobnikov ter še dodatno povzroča abrazijo, kar lahko nazadnje privede do prehitre obrabe celotnega menjalnika.
Tudi ob počasnem menjavanju prestav sicer nujno pride do obrabe sinhronskih obročkov, vendar je ta precej manjša in počasnejša. Počasno prestavljanje ima še eno prednost. Manj možnosti je za napačno prestavljanje namesto v višjo v nižjo prestavo, s katerim lahko poškodujete ne le menjalnik, ampak tudi motor.
Prestavljanje v vzvratno, ko se avtomobil še premika
Vzvratna prestava povzroči, da se kolesa avtomobila zavrtijo v nasprotno smer. Da se lahko to zgodi, je menjalnik opremljen s posebnim zobnikom za vzvratno prestavo, ki je z drugim povezano preko prestavne puše. Vendar pa ta zobnik običajno ni sinhroniziran, zato mora avtomobil med prestavljanjem v vzvratno stati na mestu. Pred prestavljanjem je seveda treba pritisniti tudi sklopko, da sta oba zobnika pri miru in se laže nežno združite.
Da mora avtomobil stati na mestu, sicer velja tudi za samodejne menjalnike. Če se namreč avtomobil med prestavljanjem iz programa D v R še premika naprej, lahko v menjalniku pride do hitrejše obrabe zavornih trakov in lamelnih sklopk. Enako velja tudi, če med premikanjem avtomobila prestavite iz programa R v D.
Počivanje roke na prestavni ročici
Počivanje roke na prestavni ročici je sicer priljubljeno početje voznikov, vendar lahko na dolgi rok poškoduje menjalnik. S stalnim pritiskom na ročico namreč stalno izvajamo pritisk tudi na prestavne puše, s čemer celotni menjalnik ohranjamo v stanju napetosti, zaradi katere so obremenjeni ne le prestavne puše, ampak tudi sinhronski obročki, ležaji in zobniki. Vsi se zato hitreje obrabljajo.
Sklopko pritisnite do konca
Ena od napak med hitrim »športnim« prestavljanjem je tudi, da voznik pedala sklopke ne pritisne do konca ali pa ga popusti prehitro in ob nepravem času. Takšna neprevidnost lahko povzroči draga popravila. Če namreč sklopka nepopolno ali ob nepravem času popusti povezavo med motorjem in menjalnikom, voznik pa prestavi, se menjalnik pogosto odzove z glasnim hreščečim zvokom. Do tega hreščanja pride, ker sinhronski obročki ne morejo uskladiti hitrosti dveh zobnikov .
Medtem, ko se en zobnik vrti s hitrostjo koles, se drugi še vedno vrti s hitrostjo motorja in ga ni mogoče zavreti. Če voznik v tem primeru prestavi, prestavna puša pritisne na zobnik, ki se vrti z napačno hitrostjo, zato ob stiku z drugim zobnikom pride ne le do neprijetnega zvoka v menjalniku, ampak tudi do povečane obrabe. V skrajnem primeru se lahko na zobnikih celo odlomijo večji ali manjši delčki zob, kar seveda privede do zelo dragih popravil.
Pomanjkljivo vzdrževanje
Tako kot drugi mehanski sklopi tudi menjalnik za dobro delovanje potrebuje redno vzdrževanje. Veliko proizvajalcev sicer za menjalnike ne predvideva vzdrževanje, klavzula »vso življenjsko dobo avtomobila« pa pogosto velja celo za olje v menjalniku in to ne glede na to, če gre za ročni ali samodejni menjalnik. Vendar je treba pri tem vedeti, da večina proizvajalcev za avtomobile predvideva življenjsko dobo do 200.000 kilometrov. Marsikateri avtomobil in tudi njegov menjalnik pa lahko ob rednem vzdrževanju brez težav prevozi tudi veliko večje razdalje.
Olje v menjalniku se sčasoma tudi postara. Ne le, da ga onesnažijo delci in umazanija, ki se v njem naberejo z uporabo, ampak sčasoma zaradi oksidacije in drugih dejavnikov izgublja tudi sposobnost mazanja. Z rednimi menjavami olja, se iz menjalnika odstrani umazanijo in zagotovi solidno mazanje stikov med mehanskimi deli. Predvsem v samodejnih menjalnikih lahko spremembe po zamenjavi olja tudi čutite, saj prestavljajo veliko bolj gladko. Če v menjalniku namreč ni dovolj olja, se notranji deli hitreje obrabljajo.
