Pred dnevi smo pisali o predlogu sprememb zakona o ohranjanju narave (ZON), za katerega je zadolženo ministrstvo za naravne vire in prostor, in ki je bil spisan tudi na podlagi sodelovanja z zainteresirano javnostjo. Na podlagi gradiva s pripadajočo obrazložitvijo, ki je bilo javno objavljeno na portalu E-demokracija, smo razbrali, da ministrstvo v sprejem na vladi in nato parlamentarni postopek pošilja novelo, ki bo močno zaostrila pogoje glede vožnje v naravnem okolju in bo hkrati skušala razrešiti določene nejasnosti glede pristojnosti nadzora.
Med drugim je bilo v javno dostopnem predlogu zapisano, da se kazen za kolesarje, ki se vozijo po naravnem okolju "zunaj utrjenih poti" zviša iz 100 na 400 evrov.
Za voznike motornih vozil, ki vozijo ali parkirajo v naravnem okolju na nedovoljen način, pa bi se kazen iz komaj verjetnih 40 evrov zvišala na med 800 in 1.200 evrov.
Novost v javno dostopnem osnutku je bilo zapisano določilo, da se vozilo kršitelju odvzame že, če je zaloten na nadmorski višini nad 1.000 metrov. To naj bi veljalo tako za kolesa kot motorna vozila.
Po objavi članka smo bili opozorjeni, da javno dostopno gradivo o ZON na E-demokraciji, kjer naj bi imel v skladu z izvorno idejo vsak državljan na transparenten način možnost preverjati najnovejše predloge predpisov, sploh ni zadnja različica.
Čeprav je poleg objavljenega predloga zapisano, da je bil v takšni obliki predložen v vladni postopek, naj bi ministrstvo na vlado poslalo besedilo, ki je drugačno in glede voznikov v določenih delih predvideva drugačne kazni.
Vprašali smo ministrstvo, v čem se besedilo predlaganega zakona na E-demokraciji loči od tistega, ki ga bo dejansko obravnavala vlada.
Kaj točno so prilagodili? Tako pravijo na ministrstvu ...
Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, so bili s pisnimi odgovori lakonski. Kot pravijo, so v predlogu zakona, ki je v proceduri na vladi, upoštevali 'predloge javnosti'.
"Upoštevali smo pripombe, naj se postroži pravila glede zasega in odvzema vozila tako, da je ta sedaj predviden že ob prvi ponovitvi prekrška, ne glede na to, kje in na kakšni nadmorski višini je prekršek storjen," so pojasnili.
Po prvem predlogu bi morali kršitelja pri prekršku zalotiti in pravnomočno kaznovati najmanj trikrat v zadnjih dveh letih. Očitno pa ostaja novost, da bo zaseg avtomatski, če policist, pristojni nadzornik oziroma inšpektor voznika zaloti na nadmorski višini nad 1.000 metrov ali pa kot doslej v zavarovanem območju. V trenutno veljavni zakonodaji je 'višinski' odvzem vozila predviden nad težko določljivo gozdno mejo.
Hkrati pa bodo v vladajoči koaliciji še privili globe za kršitelje, potrjujejo na ministrstvu. "Upoštevali smo pripombe javnosti, naj se določijo višje globe za posameznika, ki krši pravila vožnje v naravi z motornimi vozili, kar se upošteva in je sedaj za posameznika predvidena globa od 1.000 do 2.000 evrov," so pojasnili.
Položnice z bistveno večjimi zneski od javno objavljenega predloga (100 do 400 evrov) se obetajo tudi kolesarjem. "Tudi globe za kolesarje smo zaostrili in bomo sedaj predlagali za posameznike globo v razponu 500 do 800 evrov."
Kolesarska srenja povečini razočarana
Na spletni strani Mtb.si sicer na podlagi zadnje različice predlaganega besedila zakona, ki so ga pridobili, dodatno navajajo še nekaj rešitev, ki se razlikujejo od javno dostopnega besedila. Tako naj bi bil odvzem možen le za vozila na motorni pogon (sem po definiciji spadajo tudi e-kolesa), ne pa več tudi za navadna kolesa.
Še ena pomembna pozitivna sprememba v besedilu, ki je bila dodana na podlagi pripomb javnosti, je nova definicija, kaj je to utrjena pot. Mednje bi zdaj sodile tudi enoslednice (t. i. singlce). Vendar pa ostaja v predlogu nejasnost glede člena, ki vožnje po utrjenih poteh ne dovoljuje, če temu nasprotujeta lastnik ali upravljavec poti. Ni namreč podrobneje opredeljeno, na kakšen način mora biti nasprotovanje izraženo.
V skupnosti ljubiteljev gorskega kolesarstva so zadovoljni tudi z določitvijo 30-dnevnega roka za izdajo mnenj pristojnih institucij glede izvedbe prireditev v naravnem okolju.
Po drugi strani pa pogrešajo pomanjkanje širšega posluha za potrebe skupnosti MTB in neupravičeno enačenje gorskega kolesarjenja s terenskimi motornimi vozili, ki da temelji na pavšalnih ocenah o vplivu na okolje brez podrobne analize ter brez zgledovanja po dobrih praksah iz tujine.
"Menimo, da bi morale biti kazni prilagojene dejanski stopnji vpliva na okolje, pri čemer bi moral zakon ločiti med različnimi oblikami vožnje v naravnem okolju."
Vir: Mtb.si
Tudi zato se jim zdijo predlagane kazni do 800 evrov za posameznika kolesarja in celo do 20.000 evrov za pravne osebe močno pretirane in "presegajo kazni v cestnem prometu, kjer so ogrožena človeška življenja."
"Takšna ureditev ni v skladu z načelom sorazmernosti in lahko vodi v neenako obravnavo posameznikov ter organizacij, ki spodbujajo aktiven življenjski slog," pravijo.
Zagovorniki vožnje v naravnem okolju so prav osebe ,ki bi morale nadzirati in preprečevati tovrstna dejanja .
Veliko kolesarim po gozdovih in pogosto vidim kako uničujejo traktorji podrast, ko vlečejo ven hlode. Brazde segajo od kolesnic traktorjev tudi do pol metra v tla. Torej kdo uničuje podrast v gozdovih, vprašam za prijatelja.
En dan ne mine da ne bi brali kako nam najhujsa holazen na oblasti visa in uvaja bove davke, kazni in na splosno skoduje na vseh podrocjih. So vam izpolnili eno samo obljubo? Vprasajte placno skupino J ali pa upokojence.… ...prikaži več Ali zapislene v gospodarstvu. Rezijo se vam pa uradniki na maksimalnih dodatkih. In durektorji, ko bodo dobivali na stotine tisoce € vec (pod janso bi samo 40.000),,,