Ko se pogovarjamo o kapaciteti baterij, običajno govorimo v visokih številkah, kot je 50, 70, 90 ali celo več kilovatnih ur. Potem pa smo presenečeni, da se s takšnimi količinami elektrike ne pripeljemo prav daleč. Koliko energije je torej zares shranjene v baterijah?
Slovaški kolegi so se lotili precej zapletenih izračunov primerjave med količino energije, ki e v obliki elektrike shranjena v baterijah, in količino energije, ki je shranjena v bencinu in dizlu in prišli do zanimivih zaključkov. Pri tem niso upoštevali le dejanske količine shranjene energije, ampak tudi dejstvo, kako gospodaren je motor in koliko energije se dejansko pretvori v gibanje vozila.
Ko gre za izkoristek energije, elektromotorji nimajo konkurence, saj v mehansko delo pretvorijo okrog 90 odstotkov energije. Bencinski motor za gibanje porabi le dobrih 35 odstotkov energije, dizelski pa okrog 40 odstotkov. Ostala energije se večinoma izgubi v obliki toplote.
Ko pretvarjamo kapaciteto baterije v "klasično gorivo" moramo torej upoštevati, da bo enaka količina energije iz baterije zagotovila več gibanja kot pa enaka energija, ki je v obliki bencina ali dizla shranjena v posodi avtomobila z motorjem z notranjim zgorevanjem.
Če ima elektromotor 90-odstotni izkoristek, baterija s kapaciteto 50 kilovatnih ur torej zagotovi približno 45 kilovatnih ur energije za gibanje. To je enaka količina energije, kot bi je za enako prevoženo razdaljo bencinskemu avtomobilu zagotovilo okrog 14,6 litra bencina, dizelskemu pa okrog 11,6 litra dizla.
Če poenostavimo, je torej 10 kilovatnih ur elektrike v bateriji ekvivalent trem litrom fosilnega goriva. To pomeni tudi, da je celo v gigantski bateriji s kapaciteto 100 kilovatnih shranjena energija z ekvivalentno količino 25 do 30 litrov bencina ali dizla. V bateriji s kapaciteto 50 kilovatnih ur pa je torej "shranjenih" skromnih 12,5 do 15 litrov klasičnega goriva. Baterija z ekvivalentno količino okrog 50 litrov goriva bi torej morala imeti kapaciteto 150 kilovatov.
Pomemben faktor je tudi masa, saj NMC baterija s kapaciteto 100 kilovatnih ur denimo tehta med 500 in 750 kilogramov. Na porabo pomembno vplivajo tudi pomožni porabniki, kot je gretje, saj vsa energija prihaja iz baterije, prav tako pa tudi hitrost polnjenja baterije oziroma posode za gorivo, ki je seveda kljub razvoju tehnike še vedno povsem neprimerljiva. Dodatni faktor so tudi izgube med polnjenjem. Medtem, ko v posodo za gorivo natočimo bolj ali manj toliko goriva,kot ga je steklo iz rezervoarja bencinske črpalke, so izgube med polnjenjem baterij lahko 10-odstotne ali celo višje.
