To dejansko pomeni, da bodo od leta 2035 v Evropski uniji lahko naprodaj le še električni avtomobili. Veliko avtomobilskih proizvajalcev je sicer tudi v svojih dokumentih napovedovalo, da bodo v enakem času omejili ali zaključili prodajo vozil z motorji na notranje zgorevanje, razlika pa je v tem, da je evropska komisija zdaj določila točen datum, do kdaj naj bi se to zgodilo.
Klimatski paket z naslovom »Fit for 55« predvideva tudi, da se bodo do leta 2030 emisije zmanjšale do 55 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990, med letoma 2030 in 2035 pa naj bi se zmanjšale še za dodatnih 65 odstotkov. Od leta 2035 bi bile emisije novih avtomobilov v Evropski uniji torej lahko le nične.
Paket sicer poleg avtomobilizma zadeva tudi številne druge panoge, med drugim tudi letalstvo, kmetijstvo in gozdarstvo in energetiko. Oblikoval naj bi se tudi posebni klimatski socialni sklad, iz katerega bi lahko prebivalci Evropske unije črpali sredstva za okoljsko znosne sisteme gretja in klimatizacije, kakor tudi za nakup čistejših prevoznih sredstev.
Kaj ugotavljajo avtomobilisti?
Kako bi se to lahko na krajši rok odrazilo v avtomobilizmu? V Nemčiji denimo že ugotavljajo, da so se cene fosilnih goriv od začetka leta, ko so uveljavili dodatek zaradi CO2, že povečale za sedem do osem evrskih centov. Uvedba smernic evropske komisije bi lahko še bolj podražila uporabo avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje, s čimer bodo prizadeti predvsem prebivalci z nižjimi dohodki in prebivalci podeželja.
Podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans je že napovedal, da načrtujejo podporo za najbolj ogrožena gospodinjstva. Komisija sicer evropske države poziva, naj dohodke iz trgovanja z emisijskimi kuponi usmerjajo v klimatske projekte, s katerimi bi lahko ublažili tudi pritisk na mala podjetja in prevoznike.
Pri nemškem združenju avtomobilskih proizvajalcev VDA pravijo, da 55-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 zahteva zelo velik delež električnih avtomobilov v prodaji. Trdijo da bi moralo biti, če hočemo cilj doseči, v Evropski uniji skoraj dve tretjini vseh prodanih novih avtomobilov hibridnih, električnih ali s pogonom na gorivne celice. Dodajajo, da bi to v primeru, da druge evropske države dosežejo 50-odstotni delež, za Nemčijo pomenilo 100 odstotkov.
Umik najprej v Evropi
Kot rečeno, je veliko avtomobilskih proizvajalcev napovedalo, da bodo sčasoma iz proizvodnje povsem umaknili avtomobile z motorji na notranje zgorevanje. Audi naj bi to denimo izvedel vsaj do leta 2033, Volkswagen pa med letoma 2033 in 2035. To velja le za Evropsko unijo, saj bodo v ZDA, na Kitajskem, predvsem pa v Južni Ameriki še nekaj časa prodajali tudi bencinske in dizelske modele.
Volkswagnova skupina sicer za letom 2026 razvija novo generacijo motorjev na notranje zgorevanje, ki bodo omogočali tudi goriva z večjim odstotkom biogoriv. Korporacijske načrte za delež električnih avtomobilov so že povečali na 50 odstotkov do leta 2030, do leta 2040 pa naj bi na večini najbolj pomembnih trgov prodajali le še električna vozila.
Daimler naj bi po sedanjih načrtih svojo ponudbo ogljično nevtraliziral do leta 2039. Njihov vrhovni šef Ola Källeinus je že namignil na bolj ambiciozne cilje. Opel naj bi v Evropi zgolj električne avtomobile ponujal do leta 2028, Ford pa od leta 2030 naprej. BMW napoveduje, da bo do leta 2030 prodal vsaj polovico električnih avtomobilov, ne pa, kdaj naj bi zaključil prodajo avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje. Njihov šef Oliver Zipse je poudaril, so resnične odločitve odvisne od strank. Če se bodo prehitro poslovili od termičnih motorjev, bi to lahko slabo vplivalo na njihov obstoj.
Vpliv na delovna mesta
Načrti evropske komisije bodo seveda vplivali tudi na delovna mesta v avtomobilski industriji, tako v proizvodnji kot tudi v poprodajnem sektorju. Avtomobilski proizvajalci v splošnem pričakujejo, da bodo v prihodnje potrebovali manj delavcev, saj so električni avtomobili načeloma bolj preprosti in ne potrebujejo toliko vzdrževanja. Nekateri se sicer s tem ne strinjajo. Pri BMW-ju, kjer veliko komponent za električne avtomobile razvijajo in izdelujejo sami, pravijo, da prehod na električno mobilnost, vsaj kar zadeva njih, ne bo močno vplival na število delovnih mest.
Študija, ki so jo naročili pri Volkswagnu, po drugi strani napoveduje določeno zmanjšanje delovnih mest, ki pa ne bo tako korenito, kot so se nekateri bali. Veliko dodatnih delovnih mest bo tudi nastalo na področju razvoja programske opreme, spremembe pa bi lahko dobro vlivale tudi na proizvajalce elektrike in opreme zanje. Pri podjetju IG Metall denimo pozivajo predvsem k boljšemu izobraževanju kadrov in politike svarijo, naj se ne posvečajo zgolj postavljanju ciljev, ampak si naj bolj prizadevajo za ustvarjanje pogojev, da bomo te cilje lahko tudi zares dosegli.
v sloveniji zagotovo ne. mi smo turcija evrope. pri nas je dizel car. vedno bo. kot zarukanost.