Volvo V40 je najmanjši in najcenejši model v švedski ponudbi, a zanimivo ni med najbolj prodajanimi, saj ga po svetu “šišata” oba suva, tako XC60 kot XC90. Slednji je začetnik povsem nove generacije, ki pomeni velik skok naprej v skandinavski filozofiji, zato komaj čakam njihove naslednje, manjše modele.
V40 je bil sicer predstavljen pred tremi leti in pol, v zgodovino pa se je zapisal kot eden najbolj varnih avtov doslej, kar dokazuje tudi s serijsko zračno blazino za pešce. Njegov prostor je ob BMW seriji 1, mercedes-benzu A in audiju A3, a so v zadnjih letih tudi nekateri “ljudski” tekmeci v ponujenem napravili konkretne premike v smer premijskega razreda.
V testnem avtu so tako vplivi nekega že minulega obdobja še bolj "zaudarjali" - za današnje standarde že razmeroma majhen osrednji zaslon, veliko črne plastike, velik(anski) volan, ogromno tipk za nadzor infotainment naprave in nevzorna intuitivnost vmesnika …
A V40 je po drugi strani avto, ki se ga je mogoče hitro navaditi. Zaradi izdatno prilagodljivega volana in sedeža je všečno sedenje, premišljena so odlagališča na sicer dokaj utesnjenem prostoru, ugaja gladko premikajoča ročica ročnega menjalnika. Ambientalna osvetlitev in povsem digitalizirani merilniki z možnostjo izbire treh različnih grafik pa dajejo vtis premium vsebine. Avto je pregleden naprej, malce manj nazaj, pomoč “piskal” je zato dobrodošla.
V40 mi je všeč zaradi filozofije varne in udobne vožnje. Ne baha se z obilico nekih gumbov, ki vklapljajo ta ali oni sistem, temveč deluje po principu, da voznik zanje ve le, ko jih potrebuje. Med doplačili je veliko tehnologije, je eden redkih, ki se je sposoben že izogibati pešcem in kolesarjem, mogoče je doplačati za napredne žaromete, ki snop prilagajajo prometu. Na tem področju V40 gotovo dokazuje, zakaj je premium. Seveda je city AEB sistem samodejnega zaviranja serijski.
Zadnja klop je občutno manj radodarna s prostorom kot v kakšnem golfu, celo za glave in ramena. Tudi prtljažnik je med skromnejšimi v C segmentu, kar malemu volvu ne govori ravno v prid splošne družinske uporabnosti.
Prožen in čist motor povsem zadostuje
Motor je ena najboljših plati avta. Zanimivo je govora o “up-sizingu”, saj je imel prejšnji D2 1,6-litrski motor, po novem pa imajo vsi dizli ne glede na številko v imenu dva litra prostornine in štiri valje. V primeru D2 to pomeni zdravih 88 kilovatov moči in 280 Nm navora, ki se na polno razbohoti že pri 1.500 vrtljajih. Na ta način je mogoče avto voziti varčno, nikakor pa ne počasno. Sem pa malce več (oziroma manj) pričakoval glede porabe, kjer se D2 ne zmore primerjati z vsemi primerno močnimi tekmeci.
Podatki o vozilu: volvo V40 D2 kinetic
Motor: 1.969 ccm, 88 kW (120 KM), 280 Nm od 1.500 vrtljajev
Poraba: 6,5 litra/100 km, 94 g CO2
Zmogljivosti: 190 km/h, 10,5 sek od 0 do 100 km/h
Cena: 22.000 evrov (cena za dosedanji model)
PLUSI: Nekonfekcijski videz, varnost, sedeži, prožen motor
MINUSI: Časovna komponenta.
Škatla od Volva bi za ta denar pričakoval veliko več.