Hondi jazz in jazz crosstar, ki smo si ju ogledali od blizu, iz povprečja segmenta B zagotovo izstopata s svojo obliko, ki je malce nenavadna, a ima svoje prednosti. Predvsem je honda jazz avtomobil, ki je na zunaj majhen, na znotraj pa velik in udoben tudi med daljšimi vožnjami.
Gre za križanca med klasičnimi majhnimi avtomobili in že pozabljenimi enoprostorci, crosstar pa k temu doda še elemente športnih terencev. To pomeni, se ponašata predvsem s prostorno kabino, v kateri je na voljo kar nekaj trikov, ki ju naredijo še bolj uporabna. Pri Hondi pravijo, da je jazz vedno bil udoben, funkcionalen in praktičen avtomobil s preprosto funkcionalno obliko kar velja tudi za trenutno, že četrto generacijo po letu 2001.
Prijemi za kakovostno bivanje
Eden od elementov, ki voznika v sodobnih avtomobilih velikokrat moti pri razgledu naprej, so stebrički A, ki zaradi svoje zajetnosti lahko v marsikaterem avtomobilu ustvarijo velik mrtvi kot. Hondini oblikovalci so zato stebriček A s trikotnim steklom razdelili na dva dela. Debelejši del, ki je bliže vozniku, so oblikovali tako, da skoraj ne moti njegovega razgleda, saj se s poševno prednjo površino ves čas na videz "umika" njegovemu pogledu.
Izboljšan je tudi Hondin infozabavni vmesnik connect, z vstopnim zaslonom, na katerem so aplikacije obarvane glede na kategorijo, poskrbeli pa so tudi za poličko, na kateri lahko voznik varno nasloni roko. Odzivni čas je dober, uporabna je tudi navigacija, tisti, ki cenijo uporabniški vmesnik pametnega telefona, pa lahko izkoristijo funkcijo zrcaljenja, ki v primeru Apple Carplaya deluje brezžično, v primeru Android Auta pa z žično povezavo.
Ljudje pogosto pripomnijo, da je zaslon v hondi jazz majhen, saj imajo tekmeci večje. Razlog za to je v skrbi za varnost. Pri Hondi namreč menijo, da manjši zaslon manj moti voznikovo pozornost, saj ga vozniki ne uporabljajo neprestano, ampak le kot orodje za olajšanje vožnje. Klimatsko napravo se še naprej upravlja z direktnimi fizičnimi gumbi, direktna stikala za večino pomembnih sistemov pa so tudi na dvokrakem volanskem obroču.
Honda jazz ponuja tudi veliko različnih odlagalnih površin, med katerimi sta velik predal v grebenu med sprednjima sedežema ter dvodelni predal pred sovoznikom. Zgornji del je priročen za shranjevanje dokumentov in drugih predmetov, ki jih moramo najti takoj, v spodnjem večjem predalu pa lahko shranimo vse tisto, kar bi nam sicer bilo v napoto v potniški kabini.
Zanimivi sta tudi držali za plastenke na armaturni plošči, ki sta nameščeni tik pred zračnike klimatske naprave. To se na prvi pogled zdi nemogoča rešitev, a videz vara. Poleti namreč hladen zrak iz klimatske naprave, ki teče mimo plastenk, hladi pijačo, da se ta prehitro ne segreje. Pozimi pa kava ali čaj zaradi gretja ostaneta dalj časa topla.
Izkoristek prostora
Sedeži so s strukturno izboljšavo po zadnji prenovi postali bolj udobni, hkrati pa s pokončnim sedenjem zagotavljajo precej prostornosti. V hondi jazz se namreč lahko udobno peljejo štirje veliki odrasli. To nam je dokazal Hondin sodelavec, ki se je usedel na zadnjo klop in kljub temu, da je visok dobrih 190 centimetrov, ni imel težav s prostorom za glavo in kolena. In to kljub temu, da je bil sedež pred njim nastavljen tako, da bi tudi na njem lahko udobno sedel visok sovoznik.
Pri Hondi se pohvalijo, da lahko v kabini izkoristite kar 80 odstotkov višine od tal do strehe. To so dosegli z ureditvijo sedežev "Magic Seats", ki je postala že kar zaščitni znak majhnih hond. Zadnjo klop lahko, ne le s klasičnim zlaganjem naslonjala, ampak tako, da se do dna avtomobila pogrezne sedalni del klopi, nanj pa se zloži naslonjalo, zložite v raven podaljšek dna prtljažnika. Ta v osnovi meri solidnih 304 litrov povečan pa skoraj prevozniških 1.205 litrov.
Prostora je toliko, da smo v prtljažnik brez težav naložili gorsko kolo z odstranjenim prednjim kolesom, z malo truda pa bi ga lahko tudi v celoti. V prtljažnik pa je šel tudi velik fotelj, ki bi se dobro znašel v vsaki udobni dnevni sobi.
To pa je le polovica možnosti, ki jo ponujajo "čarobni sedeži". Visoke predmete lahko namreč vozimo tudi med prednjima sedežema in zadnjo klopjo. Sedežni del zadnje klopi se lahko namreč zloži tudi navpično navzgor ob naslonjalo in sprosti prostor od dna do stropa kabine. Zadeva je preprosta, saj polovici sedala zgolj potisnete navzgor in ju tam učvrstite z "nogo".
V tako nastali prostor smo tudi lahko v pokončnem položaju naložili kolo z odstranjenim prednjim kolesom, ob tem pa je v prtljažniku ostal še ves prostor za opremo in prtljago, ki jo lahko s seboj na aktivni konec tedna vzameta dva popotnika.
Med sedeže pa lahko naložimo tudi predmete, ki jih sicer zaradi njihove višine ne bi mogli. Takšna je bila denimo roža lončnica v zelo visokem loncu, ki bi jo lahko brez težav odpeljali iz vrtnarije domov. Ker se lahko klop zlaga dvodelno po polovicah, je zraven lončnice lahko brez težav še vedno sedel sopotnik. Med sedežema pa je veliko prostora tudi za hišnega ljubljenčka, ne glede na to, kako velik je.
Električni hibrid
Z magičnimi sedeži je opremljen tudi Hondin najmanjši "pravi križanec" HR-V, večje honde pa ga nimajo. Pojasnili so nam, da je razlog za to v pogonskem sklopu. Večje honde imajo namreč drugačen hibridni sklop z veliko baterijo, ki je vgrajena pod zadnjo klop, torej je prostor pod njo zapolnjen.
V hondah jazz in crosstarju pa je baterija precej manjša in vgrajena med zadnji del klopi in prednji del prtljažnika. Ker je v avtomobilu največ 40 litrov bencina, so dve zelo ploščati 20-litrski posodi za gorivo lahko v dno pod zadnjimi sedeži vgradili tako, da je nad njima ostalo še veliko prostora.
Hibridni pogonski sklop namreč hondama jazz in crosstar zagotavlja ugodno porabo okrog pet litrov bencina na sto kilometrov, kar pomeni, da je tudi 40 litrov bencina dovolj za solidno dolge vožnje. In to kljub občutni moči in navoru pogonskega sklopa, ki med drugim zagotavlja pospeške v manj kot desetih sekundah do 100 kilometrov na uro.
V mestu se lahko poraba celo precej zmanjša, saj hibridni pogonski sklop, ki ga sestavljajo 72-kilovatni bencinski motor, ki deluje po gospodarnem Atkinsonovem ciklusu, 80-kilovatni elektromotor in 70 kilovatni generator, v ospredje postavlja elektriko. Bencinski motor namreč v večini voznih režimov zgolj proizvaja elektriko, ki se v sodelovanju z litij-ionsko baterijo, ki izravna električna nihanja, porabi za napajanje pogonskega elektromotorja, veliko poudarka pa je tudi na učinkoviti rekuperaciji zavorne energije.
Le pri visokih hitrostih se na kolesa neposredno priklopi bencinski motor samostojno skrbi za pogon, saj je tedaj najbolj gospodaren in elektromotorji ne bi nič pripomogli k manjši porabi goriva. Bencinski motor torej v pogon posega zares le tedaj, ko je to nujno, zato je poraba bencina lahko precej ugodna.
