V zavodu Reševalni pas opozarjajo, da prometni zastoji niso le nevšečnost, ampak konkretna gospodarska škoda. Na videz običajen 30-minutni zastoj na avtocesti lahko državo in gospodarstvo stane več kot 12 tisoč evrov – in to brez upoštevanja okoljskih posledic.
Izračun škode
V zavodu Reševalni pas so na podlagi javno dostopnih statističnih podatkov pripravili konkretno simulacijo finančne škode, ki nastane ob zastoju, dolgem 10 kilometrov, kjer promet poteka po dveh pasovih v eno smer. V takšnem zastoju se po njihovem izračunu ujame okoli 834 osebnih in 278 tovornih vozil, kar pomeni skupno kar 1112 vozil.
Stroški, ki ob tem nastanejo, so zelo visoki. Povprečni strošek osebnega vozila za eno uro zastoja je ocenjen na 10 evrov, v kar so vključeni izguba časa, dodatna poraba goriva ter posredna izguba produktivnosti. Pri tovornih vozilih pa škoda naraste bistveno hitreje – zaradi izgubljenega posla, pokvarjenega blaga, stroškov šoferja in logističnih zamud znaša povprečna ocenjena škoda med 50 in 70 evrov na uro.
Zavod je za izračun uporabil konservativne vrednosti – 5 evrov za osebno vozilo in 30 evrov za tovorno vozilo za pol ure. Skupna škoda tako hitro preseže 12 tisoč evrov – natančneje 12.510 evrov v pol ure.
Okoljske posledice so neizmerljive
Ob tem posebej opozarjajo, da okoljska škoda ostaja neizmerjena, a je po mnenju stroke zelo velika. Med zastoji prihaja do nepotrebnega izpusta emisij, povečane porabe goriva ter onesnaženja s trdnimi delci in dušikovimi oksidi, kar dodatno obremenjuje okolje.
V prometu ravnajte odgovorno!
Zastoji na cesti so pogosto posledica neupoštevanja osnovnih pravil, nepravilnega razvrščanja ob nesrečah ter neupoštevanja reševalnega pasu, kar pogosto dodatno podaljša intervencijski čas in poveča posledice tako za poškodovane kot za vse ostale udeležence v prometu. Zato naslednjič, ko se znajdete v koloni, ne razmišljajte le o lastni nejevolji, ampak pomislite na širše posledice. Upoštevajte prometna pravila, ustvarite reševalni pas, ostanite strpni in razumevajoči. Morda prav vaše ravnanje komu reši življenje – in državi prihrani tisoče evrov.
So neki izračuni, nič pa o tem, če je kaka rešitev. Meni se zdi, da bi lahko ob nesreči zakonodajalec sprejel take predpise, da bi policija manj časa porabila za ogled. Prav tako bi morali policijo opremiti s sodobnejšo opremo,… ...prikaži več da hitro zabeleži stanje na mestu nesreče in se umakne. DARS pa bi si lahko privoščil, da on ali njegovi koncesionarji umaknejo vozila do prvega izvoza mogoče kar brezplačno in to krije cestnina. Se ne čaka na zavarovalniške asistence.
Če bi se nastala škoda plačevala iz računov ministrov,teh zastojev ne bi bilo,tako se jim pa je...
Državo ne stane skoraj nič. Tisto malo pri izgubi davka pa nadomesti bencinski davek. Namesto da bi namreč človek vozil eno uro, vozi lahko tudi še enkrat dlje. In temu primerna je pač poraba goriv. Stroške ima plebs. Ampak državi… ...prikaži več se fučka za to. Državi, v kateri so namesto davkoplačevalcev njeni lastniki kar razdeljevalci davkoplačevalskega denarja. In prav je tako, saj se davkoplačevalcem tudi fučka za to, kdo podpisuje obveze v njihovem imenu in na njihove stroške. Samo da je naš in ne vaš.