Policija je ob prehodu v novo leto sporočila, da je po trenutnih podatkih lani na slovenskih cestah umrlo 80 ljudi. To je bistveno manj kot leta 2019, ko sta umrla 102 človeka, in tudi manj od doslej rekordnega leta 2018, ko je umrlo "le" 92 oseb.
Glede na te podatke v Sloveniji na milijon prebivalcev na cesti umre približno 40 ljudi, kar bi nas v normalnih okoliščinah uvrstilo zelo visoko, blizu skupine najbolj uspešnih evropskih držav, kamor sodijo Velika Britanija, Švedska, Nizozemska ... Seveda pa je na nižje število prometnih nesreč in posledično najtežjih posledic po vsej Evropi lani bistveno vplivala pandemija z velikanskim upadom prevoženih kilometrov.
Podroben pogled v lanske okoliščine zaskrbljujoč
Primerjava Agencije za varnost prometa, ki je upoštevala podatke za prvih 11 mesecev lanskega leta, je pokazala, da je bil upad vseh prometnih nesreč pri nas okoli 15-odstoten. Pri tem pa je bilo za okoli tretjino manj nesreč s smrtnim izidom, okoli petina manj nesreč s težkimi poškodbami in okoli tretjina manj z lahkimi.
Slovenija je od leta 2001 po podatkih evropskega sveta za prometno varnost ETSC napravila velikanski korak naprej pri varnosti v prometu. Takrat smo imeli na milijon prebivalcev kar 140 mrtvih, leta 2010 pa še vedno 68. Na upad črne statistike v zadnjih desetih letih so vplivali številni dejavniki, od uvedbe vinjet, posodabljanja črnih točk pri infrastrukturi do bistvenega napredka pri varnosti vozil.
Podrobnejši pogled v slovenske podatke pa pokaže, da razlogov za slavje danes ni prav veliko, saj v zadnjih času naša država ni naredila nobenih konkretnih premikov, ki bi naslovili prevladujoče vzroke in dejavnike za najtežje nesreče in ki se tičejo predvsem področja voznikov.
Tako gola statistika ugotavlja, da se je skoraj polovica lanskih smrti zgodila v skupini najbolj ranljivih udeležencev v prometu - voznikov enoslednih vozil ter peščev. Kljub pandemiji in posledično več mesecev pozaprtih lokalih pa so tretjino vseh smrtnih nesreč povzročili alkoholizirani vozniki! Največ udeležencev je umrlo zaradi alkoholiziranih povzročiteljev iz starostne skupine med 45. in 54. letom starosti.
Stopnja uporabe varnostnega pasu pri umrlih voznikih je bil manj kot 70 odstoten, dva od devetih umrlih sopotnikov sta umrla neprivezana. Vseh šest umrlih mopedistov je umrlo brez zaščitne čelade ...
Najpogostejši razlogi za najhujše nesreče pri nas so nepravilna stran ali smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.
Na državo trenutno ne gre računati
Tik pred sprejemom je sicer posodobljeni zakon o pravilih cestnega prometa, ki pa se vseh glavnih dejavnikov s področja težkih prometnih nesreč praktično ne dotika. Predvsem ni nobenega napredka pri obravnavi voznikov, ki za volan sedajo pod vplivom, saj Slovenija ne bo uvedla sistema alkoholnih ključavnic, policija bo lahko še naprej imela diskrecijo, da bo pridržala le malo pijanih voznikov, kazni za prekoračitve hitrosti se bodo znižale, medtem ko okrepljenega nadzora tam, kjer se zgodi največ nesreč, nihče ne obljublja.
Pri nas so največji problem voznikov: 1.Alkohol 2.Kultura obnašanja na cesti 3.Hitrost
www︎.︎Magenot︆.︆net - oddličen prrojekt za odrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks