Da neki avto doživi enajst generacij in je kljub vmesnim marketinškim zasukom ter spremenjenim navadam kupcev še vedno na prodaj, samo govori o posebni zgodbi. In honda civic prav gotovo je poseben. Model se je v takšni in drugačni obliki znal vedno prilagoditi trenutnim zahtevam trga, v aktualni generaciji (2022-) smo doživeli celo, da je po ugasnitvi različice Type R v Evropi na voljo le še kot hibrid. In to, je lahko še kaj hujšega, z brezstopenjskim menjalnikom. Vendar se od leta 1972 naprej civic nikoli ni odpovedal temeljni vrednoti, vožnji. Ta je morala vedno ostati doživeta, a hkrati (cenovno) dostopna.
Ker so gotovo slišali vzdihe med ljubitelji, da s trenutno pogonsko kombinacijo civic ponuja premalo nekdanjega nasmeha na obrazih, so pri prenovi to upoštevali.
Razlog za naš preizkus civica je namreč bila prav nedavna osvežitev. Ta je prinesla rahlo posodobljeno zunanjost ter notranjost. Če pustimo ob strani še nekatere izboljšave in izpopolnitev pri asistenčnih sistemih in materialih, se je ključna novost zgodila pri nadgradnji vožnje. Honda je iz modela prelude, ki ga pri nas še pričakujemo, svoj novi sistem S+ Shift prenesla še v civica. Serijski je pri srednji opremi sport in višji advance.
Kaj je S+ Shift?
Lahko bi mu rekli nadomestek klasičnega menjalnika s prestavami. Honda S+ Shift simulira občutek pretikanja med zobniki kljub temu, da ima avto vgrajen brezstopenjski menjalnik. Ta se že v osnovnem načinu delovanja dobro bori proti eksponentni krivulji vrtljajev motorja, prenos moči je pravzaprav kar linearen.
Pri vklopu tipke na sredinskem grebenu pa elektronika poskrbi za dodaten užitek. Ustvari osem navideznih prestav, med katerimi vrtljaji motorja plezajo ali se spuščajo kot pri kakšnem ročnem ali dvosklopčnem menjalniku. Takrat se tudi okrepi zvok motorja v potniški kabini, zvočniki Bose audio sistema pa dodajo še nekaj lastnega, umetnega.
Obvolanska naperka pri aktivaciji prav tako spremenita svojo vlogo. Če običajno služita za upravljanje z rekuperacijo hibridnega sklopa, jima je v S+ Shift programu dodeljena vloga pretikanja med 'prestavami'.
Da občutek 'menjalnika' ni prav nič umeten, temveč presenetljivo pristen, poskrbi še vrsta malenkosti, značilnih pa klasične ročne. Motor dovoljuje, da ga voznik spravlja v višje vrtljaje, pri prestavljanju pa avto malce cukne v slogu kratke pavze pri prenosu moči. Tudi pri 'downshiftanju' je podoben občutek, z motorjem pa je mogoče tudi zavirati.
Pri Hondi so domislili celo takšne malenkosti, da v dinamičnih razmerah, kot je vožnja v ovinek, avto ne bo samovoljno prestavljal in bo ohranil pristni vozniški nadzor nad avtom.
Da, to je vožnja in ne prevoz
S+ Shift je torej zelo dobrodošel dodatek h tistemu, kar civic zna že od prej. Gre prav gotovo za zelo vozniški avto, nekaj, česar križanci in suvi pač ne morejo niti približno ponuditi, pa tudi večina sodobnih (kombi)limuzin ne.
Prednje vpetje je tip MacPherson, a dodatno izboljšano in zelo toge zasnove. Zadnje vpetje pa je večvodilno. Skupaj z nizkim težiščem in zelo neposrednim krmiljenjem so Japonci ustvarili enega najboljših receptov v tem cenovnem razredu. Avto je sposoben zelo natančnega vstopanja v ovinek, v katerega se uleže in ostane izjemno dolgo nevtralen, kar gre sicer vsaj delno zasluga tudi Michelinovim pnevmatikam.
Podvozje tudi pri dinamičnejši vožnji grbine in neravnine sprejme in pusti za seboj zelo nadzorovano, sicer morda športno trše, a niti s kančkom dvoma v ohranjanje stabilnosti.
V to zgodbo presenetljivo dobro sodi tudi pogon. Elektrika dinamično pomaga bencinarju, dobrih 140 kilovatov tako ne ostane le na papirju, ampak jih navor hitro prenaša na prednja kolesa, tako da avto vleče v vseh scenarijih. Vse skupaj dopolnjujeta občutek na volanu in dobri prednji sedeži, ki v sport opremi lepo držijo telo.
Če že vožnja v civicu ustvarja veliko zadovoljstva, potem je to še toliko večje, ko je treba napraviti postanek na bencinski črpalki. Porabo je tudi pri dinamični vožnji komaj mogoče spraviti čez pet litrov na 100 kilometrov, realnejše vsakdanje vožnje pa jo bodo zlahka držale pod to mejo. Rezervoar sicer ni ravno velik.
Podatki o vozilu (honda civic e:HEV sport)
Mere (d x š x v, medosna; v mm): 4.560 x 1.890 x 1.408; 2.734
Pogon: spredaj, hibrid, 135 kW (184 KM), 315 Nm navora
Masa: 1.533 kg
Zmogljivosti: 180 km/h, pospešek 0–100 km/h v 7,9 s
Poraba na testu: 4,9 l/100 km
Prtljažnik (v litrih): 410 - 1.220
Vleka: do 750 kg
Cena v evrih: 36.990
Bogata serijska oprema, fer cena
Evropski civic v zadnjih dveh generacijah je petvratna fastback limuzina na japonski način. Zadnja klop je primerno prostorna, kupejevsko padajoča streha pa krivi vratove previsokih potnikov. Prtljažnik s 410 litri prostorninsko ni na ravni križancev, za običajne potrebe pa zadostuje. Tudi za vleko prikolic civic pač ni narejen. Če to ni prioriteta, težav ne bo.
Civic se zdi v dobi vsesplošne digitalizacije kar nekoliko poseben z vsemi tistimi gumbi in tipkami. A te so res odlične kvalitete, slepo uporabne. Že otip in klikanje okroglih gumbov klimatske naprave povesta veliko o kakovosti, po kateri so glede celotnega avta stremeli inženirji. Pa tudi pred digitalnostjo civic ne beži, četudi z njo ne pretirava. Vmesnik sredinskega zaslona po uporabniški plati nudi tisto, kar voznik dejansko potrebuje na poti.
Ob vsem povedanem, predvsem pa ob bogati serijski opremi s praktično vsemi asistenčnimi sistemi, tehnično dorečenostjo in vozno dinamiko, ki so del vsakega civica, pogled na cenik ne povzroči cmoka v grlu, čeprav na prvo žogo seveda ni najcenejša kombi- oziroma fastback limuzina. Honda za postavljeno ceno nudi nadpovprečno. Civic v sport opremi s serijskim S+ Shift nosi priporočeno ceno 36.990 evrov, v katero še ni vštetega popusta.
Civic prav gotovo ostaja eden tistih avtov, ki obeta zelo dolgo razmerje. To kažejo tudi različne statistike zadovoljstva strank in vzdržljivosti. Ohranjanje kulta globoko v šesto desetletje obstoja je upravičeno.
