Pri Hondi so se odločili, da bodo potolažili evropske ljubitelje vožnje, ki so precej žalostni zaradi odhoda honde civic type R, še enega "hot hatcha", ki so bili nekoč med evropskimi bencinskimi navdušencu skoraj kultno priljubljeni, zdaj pa jih je vse manj.
Pripravili so projekt Honda Dream Drives, zbirko več kot 120 vozniških cest v 25 evropskih državah, ki so jih predlagali kar lastniki in navdušenci nad avtomobili iz Hondine linije type R ter avtomobilski novinarji. Pričakujemo lahko torej, da gre zares za privlačne ceste, ki jih veliko poznajo le "lokalci". Te ceste niso nujno zelo dolge, saj pri kar nekaj predlogih gre za precej kratke odseke, zagotovo pa so takšne, ki pri voznikih vzbudijo precej veselja do vožnje.
Ko je na ceste avgusta 1997 zapeljala prva honda civic type R, je imela pod motornim pokrovom 1,6-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik z močjo 136 kilovatov (185 'konjev') in navorom 160 njutonmetrov. To je bilo dovolj, da je s pomočjo 5-stopenjskega ročnega menjalnika in diferenciala z omejenim zdrsom lahko voznik 100 kilometrov na uro dosegel v 6,7 sekunde, šprint na četrt milje pa je trajal 15,3 sekunde. V treh desetletjih se je pojmovanje "hot hatchev" precej spremenilo. Zadnji, leta 2022 predstavljeni evropski hondi civic type R 2-litrski turbobencinski štirivaljnik z močjo 243 kilovatov (324 'konjev') in navorom 420 njutonmetrov do stotice s pomočjo šeststopenjskega ročnega menjalnika pomaga v 5,4 sekunde. Morda se to še vedno ne sliši tako zelo veliko, a pomembno je, kar zmore ostala vozna tehnika in predvsem podvozje, ki je uglašeno za to, da skozi ovinke avto kar poleti.
Ena izmed takšnih cest je tudi v Sloveniji, in večina Slovencev jo dobro ali pa celo odlično pozna. Poleg tega, da je odlična turistična trasa in izhodišče za lepe pohodniške ture in postaja kar manjši center gorsko kočne kulinarike, je tudi priljubljeno prizorišče starodobniških in drugih dirk. Med njimi je gotovo ena najbolj nostalgično odštekanih naskok Rogovih koles pony na vrh prelaza.
Marsikomu je zdaj verjetno že jasno, kam smo se odpeljali. Med znamenitimi cestami, kot so cesta na prelaz Veliki St. Bernard na meji med Švico in Italijo, 400-kilometrska alpska cesta v Nemčiji, Col de Turini v Franciji, prelaz Stelvio v Italiji, Transfagarašana v Romuniji, Severna obala 500 v Škotskem višavju ali stara jadranska magistrala, se je znašlo tudi 50 serpentin ceste čez prelaz Vršič.
Dober glas seže v deveto vas
Vršiška cesta ima bogato zgodovino, veliko pa lahko ponudi tudi vozniku. Ne le razgledov na okoliške gore, med njimi tudi na drugi najvišji vrh slovenskih Julijcev Škrlatico ter Prisojnik z naravnimi posebnostmi Prisankovim oknom, Ajdovsko deklico in Škofovo kapo, ampak predvsem petdeset serpentin, ki vsaka posebej predstavljajo vozniški izziv in užitek.
Dober glas vršiške ceste je segel tudi do Hondinega oddelka za športne avtomobile, kjer so cesto priporočili navdušencem za njihove najbolj športne honde civic type R in tudi vsem drugim navdušencem nad dinamično vožnjo, ki je bila vedno ključni del Hondine vozniške izkušnje.
Izčrpna prenova, ki deloma še poteka, je vršiški cesti prinesla dodatno pridobitev, omejitev prometa. V Kranjski Gori in Trenti so namreč po novem postavljene dvoje zapornice, pred katerimi se morajo vozniki pravilno razvrstiti. Skozi levo zapornico, ki je na razvrstilni tabli označena z oznako za parkirišče, peljejo le tisti, ki bodo parkirali na vrhu prelaza in se odpravili na pohodniško turo, torej bodo svoj avtomobil tam pustili dalj časa. Vsi drugi, tranzitni vozniki in obiskovalci koč, pa se razvrstijo na desno stran, ki je na tabli označena kot "tranzit/koče". Sistem urjenega in plačljivega parkiranja bo za zdaj deloval le na vrhu prelaza, druga parkirišča in vožnja čez prelaz pa bodo spadala pod tranzit, ki bo za zdaj neomejen in brezplačen. Do konca oktobra poteka testiranje zapornic, ki jih bodo potem dvignili, 15. junija 2026 pa se novi režim začne zares.
Da pa vozniško veselje ne bi minilo prehitro, so začetek poti Hondini načrtovalci postavili kar v okolico Tržiča. Vozniki lahko zato najprej po avtocesti do Jesenic, nato pa po lepi magistralki občudujemo lepo gorenjsko pokrajino in se pripravimo na "krono" doživetja, vožnjo čez Vršič, ki so jo pri Hondi zaključili v središču vasi Trenta.
Dva hibrida za en type R
Mi se na Vršič nismo podali s hondo civic type R, ampak kar z dvema hondama, ki sta skupaj razvili približno toliko moči, hondo civic e:HEV in hondo CR-V e:HEV 4WD. Hibridnima avtomobiloma, torej, ki pa dejansko delujeta kot električna z dodatkom bencinskega motorja.
Čez prelaz Vršič, ki se je nekoč imenoval Kranjski prelaz, so ljudje sicer najverjetneje hodili že v predzgodovini, pomen pa je dobil v srednjem veku, ko so naseljenci iz Trente hodili po potrebščine v Borovško vas, kot se je še v začetku dvajsetega stoletja imenovala vas, ki se je do danes razvila v alpsko letovišče Kranjska Gora. Povezava je bila živahna predvsem med šestnajstim in osemnajstim stoletjem, ko so bile v Trenti fužine, potem pa je bila spet bolj ali manj prepuščena lovcem, pastirjem in gozdarjem. V devetnajstem stoletju so jo začeli osvajati tudi planinci, privrženci tedaj nove prostočasne dejavnosti, ki so leta 1901 zgradili nemško Vosshutte, današnjo Erjavčevo kočo, leta 1912 pa Slovensko kočo, današnji Tičarjev dom. Tudi na Vršiču se je torej bil kulturni boj med Slovenci in Nemci.
Ta ima večino vožnje vlogo generatorja elektrike za pogon elektromotorja oziroma elektromotorjev, v situacijah, kakršna je vožnja na Vršič, pa v pogon posega tudi neposredno. Pri Hondi so se namreč odločili, da neposredne povezave med bencinskim motorjem in pogonskimi kolesi vseeno ne bodo prekinili, kot so storile nekatere druge znamke, saj dodatna neposredna moč pogosto pride še kako prav.
Morda bi dejali, da oba avtomobila ne moreta enakovredno nadomestiti honde civic type R in njenih izrazito športnih voznih lastnosti, kar je res. A predvsem za civic velja, da ima njegovo podvozje tudi v "navadni" hibridni različici podobno zasnovo, s katero v veliki meri ohranja dinamiko vožnje, ki jo na hondi pričakujemo.
Honda civic e:HEV, kot se uradno imenuje hibridni civic, je lahko opremljen tudi s sistemom za nastavitev trdote podvozja. A tudi brez tega se volan natančno odziva na voznikove ukaze, avtomobil pa suvereno in brez težnje po bočnem drsenju ter nagibanju nizke karoserije premaguje tudi ostre ovinke, ki se na Vršiču vrstijo en za drugim.
Dinamično vožnjo omogoča tudi hibridni pogonski sklop. Tega sestavljata 2-litrski štirivaljnik, ki deluje po gospodarnem Atkinsonovem ciklusu, in elektromotor. Bencinski motor razvija moč 105 kilovatov, elektromotor pa 135 kilovatov. In to je dejansko tudi sistemska moč celotnega pogonskega sklopa.
Ceste čez Vršič, kot jo poznamo danes , ko je pomembna povezava med Gorenjsko in dolino Soče, morda sploh ne bi bilo, če v Julijskih Alpah ne bi bilo enega od velikih bojišč prve svetovne vojne. Dogodke v prvi svetovni vojni je na neki način napovedala že vojaška vaja avstrijske vojske leta 1907, ko so čez prelaz speljali začasno vojaško cesto, ki je pozneje postala tudi trasa dejanske ceste, ki so jo za oskrbo vojske v dolini Soče leta 1915 zgradili večinoma ruski vojni ujetniki. Med njimi so predvsem snežni plazovi zahtevali tudi veliko žrtev, na katere spominja Ruska kapelica.
Na vršiški cesti gotovo najbolj do izraza pride vozni program sport, ki je ob individualnem, ekološkem in navadnem programu na voljo ravno za primere, ko si voznik zaželi več dinamike. Je občutno dinamičnejši, pri čemer za dober občutek poleg dejanske odzivnosti motorja poskrbi tudi generator športnega zvoka.
Pomen navora
Bolj kot sama moč elektromotorja sicer pride do izraza njegov navor, ki je v veliki meri na voljo že pri nizkih hitrostih in ga je kar 315 njutonmetrov, torej le dobrih 100 njutonmetrov manj kot jih razvije motor honde civic type R. Ker je ves čas na voljo, ga lahko s pedalom za plin "natančno dozirate" in avtomobil brez težav prevozi tudi najbolj ostre in strme ovinke, po potrebi, če je gneča, tudi z zelo nizko hitrostjo, ki bi zgolj bencinskemu motorju lahko zaradi majhnega navora pri nizkih vrtljajih lahko delala težave. Pomaga pa tudi pri prehitevanju na kratkih ravninah med posameznimi serpentinami.
Ena od lastnosti vršiške ceste je, da je bila zgrajena v času, ko se zmogljivosti avtomobilov še niso upoštevale tako kot dobrih deset ali dvajset et pozneje, ko so ti postali pogostejši. Predvsem deli, ki so še takšni kot v začetku, so lahko zato zelo strmi in z ovinki, na katerih strmina ne popusti. Na sodobnejših cestah so namreč pozneje gradbeniki začeli ovinke ravnati in so na marsikateri cesti praktično vodoravni, da si bencinski motor "oddahne" in jih motorna vozila laže premagajo. In na takšnih strmih ovinkih, kot jih ima vršiška cesta, je veliko njutonmetrov, ki jih elektromotor razvija skoraj pri vseh vrtjajih, še kako dobrodošlih.
Prednost električnega pogona, ki ima na Hondinem hibridnem sklopu prednost, se je pokazala tudi na drugem avtomobilu, Hondinem največjem evropskem športnem terencu hondi CR-V e:HEV 4WD. Kot pove zadnji del oznake, je bil križanec opremljen tudi s štirikolesnim pogonom, ki ga tvorita dva elektromotorja. Bencinski motor je sicer s 109 kilovati malce močnejši kot v civicu, kjer razpolaga s 109 kilovati, enako je tudi z navorom bencinskega motorja, skupna moč obeh elektromotorjev pa je enaka, ob dejstvu, da je navora za dobrih 20 njutonmetrov več.
Dinamična vožnja v vsakem primeru
Kar se hibridnega pogona tiče, bi lahko rekli, da se je honda CR-V na vršiški cesti obnesla tako dobro kot civic, pri čemer je razdelitev električne moči med elektromotorjema na obeh premah zagotovila dodatno trakcijo in izravnala večjo maso križanca. Če bi se na Vršič odpeljali zgolj s hondo CR-V, bi jo gotovo označili kot dinamičen avtomobil, ki z ovinki opravi z lahkoto, njegova vožnja je zelo natančna in ne kaže tako izrazito pričakovanih slabosti križancev. Kar je tudi res.
Po prvi svetovni vojni je čez Vršič potekala meja med Italijo in Jugoslavijo in cesta je zaradi nepomembnosti bolj ali manj propadala, čeprav so si slovenski avtomobilisti prizadevali, da bi jo uredili za turistični promet. Za promet so jo zato po deloma novi trasi (del stare trase je danes nezahtevna pohodniška pot) uredili šele po drugi svetovni vojni, ko je počasi začela postajati tudi turistična destinacija in priljubljena točka za kolesarje in pohodnike ter turiste z vsega sveta.
Ko se iz honde CR-V takoj presedete v civic ali obratno, pa opazite, da se civic preprosto pelje veliko bolj natančno in odrezavo, kljub temu, da so inženirji podvozju križanca namenili enako dinamično zasnovo z McPhersonovimi vzmetnimi nogami spredaj in večvodilno premo zadaj, je njegova dinamična vožnja vseeno manj dinamična kot v civicu. Tudi zibanja je zaradi višine in mehkeje uglasitve podvozja tudi v športnem načinu precej več. Vse to je povsem razumljivo.
Hondo CR-V je po zaslugi križanske zasnove tudi prostorna in udobna, družinam pa prav pride tudi velik prtljažnik. Izčrpen je tudi nabor asistenčnih sistemov, zaradi katerih je vožnja varna tudi na cesti, kakršna je vršiška. Med drugim se lahko na zaslon projicira tudi zemljevid ceste in se pravočasno pripravi na ovinke. Ker voznik sedi više, ima tudi lep razgled na cesto. Večja oddaljenost dna od tal je tudi prijaznejša vožnji v gorskem okolju, kar smo opazili, ko smo z avtomobiloma zapeljali na parkirišče ob cesti in se nam ni bilo treba bati, da bi z dnom podrsali po tleh.
Za uživanje na cesti, kakršna je gorska cesta na Vršič, torej ne potrebujete nujno najbolj športnega avtomobila, ampak sta dovolj tudi "navadna" kombilimuzina civic ali celo športni terenec, kar je CR-V zelo suvereno dokazal. Ali pa kateri drugi Hondin avtomobil, jazz, crosstar, HR-V ali ZR-V, ki so vsi opremljeni z zmogljivimi hibridnimi pogoni e:HEV s poudarkom a električni vožnji. Honda projekta Honda Dream Drives ni zaklenila in namenila le lastnikom honde civic type R, ampak je prosto na voljo tako voznikom drugih hond, kot tudi vsem drugim voznikom, ki se radi vozijo po lepih vozniških cestah.
Cesta čez prelaz Vršič je gotovo bila dobra izbira. Tudi v praksi smo namreč ugotovili, da je zares zelo priljubljena med vozniki. Kljub barvno izjemno lepi in pestri pozni jeseni, ki se v gorah že počasi preveša v zimo, je bilo namreč tudi oktobra na njej še presenetljivo veliko avtomobilov, veliko tudi s tujimi registrskimi tablicami.
Ali pa prav zaradi tega, ker je bil oktober, saj se je narava odela v pisane jesenske barve, zaradi česar je bilo doživetje v vožnji še boljše. Zagotovo lahko zato rečemo, da smo lahko ponosni, da je Honda naš najvišji gorski prelaz uvrstila med ceste, ki se jih splača prevoziti s hondo civic type R.
