Obsežna britanska študija, ki je bila pred nekaj dnevi objavljena v strokovni zdravstveni reviji British Medical Journal, je pokazala, da je med sto najpogosteje predpisanimi zdravili v Veliki Britaniji kar 74 takih, ki vsebujejo vsaj eno živalsko sestavino, stanje pa naj bi bilo podobo tudi v drugih državah Evropske unije (EU).
Preverjanje, ali določeno zdravilo vsebuje živalske sestavine, je za vegetarijance in vegane oziroma za vse, ki se izogibajo uživanju živalskih izdelkov, zelo težavno. Najprej zato, ker so te sestavine, kot kaže, v veliko zdravilih, pa tudi zato, ker prisotnost oziroma odsotnost teh sestavin v zdravilu ni jasno označena na embalaži. Zakonov ali pravil, ki bi to od farmacevtskih podjetij zahtevala, namreč (še) ni, zato so tovrstne označbe odvisne od "dobre volje" proizvajalca oziroma njegove ozaveščenosti o problematiki.
Laktoza in želatina
Med živalskimi sestavinami so najpogostejše laktoza (pridobljena iz kravjega mleka), želatina (pridobljena iz svinjske kože in kosti, v manjši meri tudi iz rib) in magnezijev stearat (večinoma pridobljen iz maščob različnih živali). Nekateri proizvajalci sicer zagotavljajo, da laktozo in magnezijev stearat pridobivajo iz drugih virov (to je možno, vendar redko uporabljeno, saj je ta postopek dražji), vendar je to težko oziroma nemogoče preveriti ob nakupu zdravila.
Nekoliko vam ob tem lahko pomaga farmacevt oziroma lekarnar, posvetujete pa se lahko tudi z zdravnikom, ki vam je zdravilo predpisal. Možno je namreč, da na trgu obstaja tudi drugo zdravilo z enakim učinkom, ki živalskih sestavin ne vsebuje.
Čas za nova pravila
Vse živalske sestavine so sicer v zdravilih prisotne v izjemno majhnih odmerkih, tako da gre pri tej temi v večini primerov predvsem za etično in manj za zdravstveno vprašanje. Kljub temu pa je, kot poudarjata avtorja raziskave Kate C. Tatham in Kinesh P. Patel, potreba po boljšem označevanju živalskih sestavin v zdravilih vse večja, saj se tako v Veliki Britaniji kot v EU vztrajno veča tudi delež vegetarijancev in veganov.
