Šentjur. "Ocenjujem, da je manj kot 50 odstotkov možnosti, da bi načrt finančnega prestrukturiranja v Alposu uspel," meni Andrej Marinc, ki je prisilni upravitelj v Alposu od 4. avgusta letos.
Socialna bomba
“Sama sem prepričana, da stečaj bo in bo nastala neka druga družba. Vse skupaj se kar predolgo vleče,” pa pravi Majda Medved iz sindikata KNSS Neodvisnost, ki ima v Alposu večino svojih članov. “Razmere v Alposu spremljam že dolgo in na določene stvari sem že pred leti opozarjala tudi svet delavcev. Postala sem tako moteča, da tudi na sestankih sčasoma nisem bila več zaželena. Plače doslej niso bile problem, tudi s plačevanjem prispevkov ne zaostajajo dosti, niso pa prejeli letošnjega regresa. Ta bo verjetno šel v stečajno maso,” pove Medvedova. Kot dodaja, upa, da ne bodo ukinili vseh dejavnosti, saj bi to za Šentjur pomenilo preveliko socialno bombo.
Krediti. Kot pravi prisilni upravitelj Andrej Marinc, so se vsi, ki so financirali poslovanje celotne skupne Alpos, srečali z neustrezno zavarovanimi krediti, poleg nepremičnin, ki jih v kratkem ni mogoče prodati na trgu po predvidenih cenah, pa je precenjena tudi vrednost premičnin. Zelo dvomljiva naj bi bila tudi terjatev do družbe Merfin. Gre za kredit v višini deset milijonov evrov, ki je bil zavarovan z delnicami Merkurja, ki je prav tako v prisilni poravnavi, zato jih ni mogoče vnovčiti.
Čakajo na pogovor
“Z zaskrbljenostjo spremljamo razmere v Alposu in poskušamo vzpostaviti kontakt tako s sindikatom kot z vodstvom. Računam, da se bomo lahko sestali naslednji teden. Ker je družba v zasebni lasti, ima občina zelo malo pristojnosti za ukrepanje, a najprej je seveda treba slišati njihovo plat,” je za Žurnal24 dejal šentjurski župan Marko Diaci, ki bo županski stolček uradno zasedel 24. novembra. Sicer pa doslej stiske zaposleni niso izražali, saj plače vseskozi prejemajo in niti niso najnižje.
Pogovarjajo se z bankami
Kot je prisilni upravitelj Marinc pojasnil v ugovoru sodniku Okrožnega sodišča v Celju Matevžu Žuglju, bi moral dolžnik, torej Alpos, v obdobju enega leta poplačati za 36,1 milijona navadnih in še skoraj enkrat toliko ločitvenih terjatev, kar znaša slabih 71 milijonov evrov. “Menim, da so viri za poplačilo nerealni in ne zagotavljajo uspešne prisilne poravnave,” meni Marinc. V Alposu so s pojasnili skopi. “Ugovor prisilnega upravitelja ni utemeljen, saj pripravljamo dopolnitev programa finančnega prestrukturiranja, ki je v zadnji fazi usklajevanja s ključnimi upniki in je nesporno izvedljiv,” so sporočili iz Alposa. Kot smo izvedeli, so največje upnice prav banke, in če se bodo te z dopolnjenim programom strinjale, upanje za rešitev še obstaja.
