Otok bo tako ostal v 45-letnem brezplačnem najemu oziroma upravljanju blejske župnije.
Kot so povedali na državnem pravobranilstvu, ki v tej zadevi zastopa ministrstvo, se rok za pritožbe na sodbo kranjskega sodišča izteče danes. Na ministrstvu pa so pojasnili, da se je že iztekel rok, do katerega bi morali pravobranilstvu posredovati odločitev za morebitno pritožbo. Sklenili so, da pritožbe ne bodo podali. "Na ministrstvu odločitev sodišča spoštujemo," so poudarili. To pomeni, da bo razsodba sodišča postala pravnomočna, sporazum o Blejskem otoku pa bo ostal v veljavi.
S sporazumom se je Cerkev leta 2004 odpovedala denacionalizacijski zahtevi za vrnitev otoka v naravi, ki jo je po izčrpanju vseh slovenskih pravnih sredstev naslovila na evropsko sodišče za človekove pravice. V zameno je ljubljanska nadškofija s sporazumom dobila v last še preostale tri otoške objekte poleg cerkve, sam otok pa je prejela v 45-letni brezplačen najem.
Sporazum je podpisal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti tik pred iztekom mandata tedanje vlade. Njegova naslednica Majda Širca je sporazumu nasprotovala, zato je ministrstvo pod njenim vodstvom na kranjsko okrožno sodišče vložilo tožbo za ugotovitev ničnosti sporazuma. Po štirih letih pravnih postopkov, v katerih je sodišče ugotavljalo predvsem, katera je prava tožena stranka, je v začetku oktobra sodišče odločilo, da zahtevek države zavrne.
To bi lahko pomenilo zaključek spora med državo in Cerkvijo glede otoka, ki teče vse od leta 1992. Otok, ki je kulturni spomenik državnega pomena, tako ostaja v državni lasti, zanj pa prek Družbe sv. Martina skrbi blejska župnija. Za ogled cerkve na otoku turistom zaračunava po tri evre prispevka. Zbrana sredstva pa župnija vlaga v investicijsko vzdrževanje objektov na otoku.
V zadnjih dveh letih je župnija v prenovo objektov mežnarije in proštije ter v ureditev kavarne Potičnica, galerije in trgovine s spominki vložila 300.000 evrov. Blejski župnik Janez Ferkolj ima še vrsto idej o nadaljnji ureditvi otoka in dopolnitvi turistične ponudbe. Njegova želja je, da bi Blejski otok postal prostor medkulturnega in medverskega dialoga, kjer bi se srečevali predstavniki različnih narodov, kultur in verstev.
