Brezplačna pomoč stane

"Včasih pomagam v očetovem podjetju. Ker me je strah inšpekcije, bi rad to uredil tako, kot je treba," se je po pomoč na nas obrnil bralec, ki ga oče za pomoč ne plačuje. Tej brezplačni pomoči v podjetju ali zavodu, ki je v lasti staršev, zakonca ali otrok, se uradno reče kratkotrajno delo, opravlja pa se lahko le v podjetjih, ki imajo do deset zaposlenih, in največ 40 ur na mesec.

Prijaviti na dveh koncih

Oče našega bralca bo moral na posebnem obrazcu kratkotrajno delo prijaviti na upravni enoti, sina pa bo moral na zavodu za zdravstveno zavarovanje prijaviti v zavarovanje, ki stane 4,55 evra na mesec. Razlog za zavarovanje je, da "pri vsakem delu lahko nastane tveganje za poškodbe in poklicne bolezni".

Štirje podpisi za dan dela

Podjetje mora za vsak mesec voditi evidenco opravljenega dela: datum dela, uro začetka in zaključka dela ter skupno število do tedaj opravljenih ur v tem mesecu. Evidenco morata podjetje (oče) in izvajalec dela (sin) podpisati vsak dan posebej ob začetku in zaključku dela, evidenco pa je treba hraniti eno leto po opravljanju dela.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki ima 51.300 članov, so prepričani, da bi moral biti ta postopek preprostejši in z manj birokracije. Ocenjujejo, da podjetniki to delo kljub temu prijavljajo, saj jim to nalaga zakon.

Malo dela ali le prijav?

A na upravnih enotah Ljubljana in Maribor, ki pokrivata četrtino prebivalstva, so od leta 2010 do 1. julija letos prejeli skupno le 1.337 prijav. Če bi vsi, ki so se prijavili, delo še opravljali, bi to pomenilo, da družinski člani brezplačno pomagajo le v petih odstotkih vseh podjetij z manj kot deset zaposlenimi (teh je po podatkih statističnega urada za leto 2010 nekaj več kot 101 tisoč) in pri niti sedmih odstotkih samostojnih podjetnikov (teh je po podatkih Ajpesa 77 tisoč). Podatka, koliko kratkotrajnega dela je bilo dejansko opravljenega, upravne enote ne zbirajo.

Dvakrat zavarovani

Za najožje družinske člane, ki so za polni delovni čas zaposleni nekje drugje in pomagajo v domačem podjetju, bi se postopek lahko poenostavil, menijo na OZS. Predlagajo, da bi imeli samo neke vrsto formalne pogodbe brez nepotrebnega prijavljanja in dodatnih stroškov, saj ne gre za redno delovno razmerje ali drugo obliko pogodbenega razmerja. "To je prostovoljno delo brez plačila. Če je nekdo zaposlen drugje, ne vidimo potrebe po plačevanju prispevka za zdravstveno zavarovanje. Ves ta postopek pri podjetnikih povzroča slabo voljo in jezo ter nazadnje je čas, ki ga porabijo za tovrstno obliko prijavljanja, zanje izgubljen," pravijo na OZS.