Brezposelnost je septembra po dveh mesecih rasti vnovič upadla in pristala na novi najnižji ravni v zgodovini države. Ob koncu minulega meseca je bilo registriranih 45.999 brezposelnih, kar je 2,9 odstotka manj kot avgusta in 11,6 odstotka manj kot septembra lani, je objavil Zavod RS za zaposlovanje.
Na zavodu se je septembra na novo prijavilo 4874 brezposelnih oseb, kar je 23,3 odstotka več kot avgusta in 1,8 odstotka manj kot septembra lani. Med na novo prijavljenimi je bilo 2211 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas, 815 je bilo iskalcev prve zaposlitve, 46 brezposelnih zaradi stečajev in 654 presežnih delavcev.
V primerjavi s predhodnim mesecem se je najbolj povečalo število novih iskalcev prve zaposlitve, za 234 odstotkov. Prijav po izteku zaposlitev za določen čas je bilo 22,8 odstotka več, presežnih delavcev se je prijavilo 13,8 odstotka manj, brezposelnih zaradi stečajev pa 27,8 odstotka več.
Medletna primerjava pa kaže, da se je prijavilo 17 odstotkov več presežnih delavcev, 21,1 odstotka več stečajnikov in 3,7 odstotka več iskalcev prve zaposlitve. Brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas se je prijavilo 4,9 odstotka manj.
Od 6258 brezposelnih oseb, ki jih je septembra zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4366 oseb, kar je 111,2 odstotka več kot avgusta in 4,4 odstotka manj kot septembra lani.
Tajniki, prodajalci, vzgojitelji ...
Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ tajnikov, prodajalcev, vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, učiteljev razrednega pouka, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, predmetnih učiteljev v osnovni šoli, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, komercialnih zastopnikov za prodajo, delavcev za pomoč pri pouku, kuhinjskih pomočnikov, natakarjev ter skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo.
Število brezposelnih se je septembra na mesečni ravni znižalo v vseh območnih službah zavoda. Bolj kot na ravni države je šlo navzdol v službah Maribor (-5,2 odstotka), Kranj (-4,9 odstotka), Ptuj (-4,0 odstotka), Nova Gorica (-3,5 odstotka), Murska Sobota (-3,4 odstotka) in Velenje (-3,1 odstotka). V službi Trbovlje je bil upad enak republiškemu (-2,9 odstotka), sledijo službe Ljubljana (-2,6 odstotka), Koper (-2,4 odstotka), Celje (-1,5 odstotka), Sevnica (-1,1 odstotka) in Novo mesto (-0,4 odstotka).
Na letni ravni je brezposelnost najbolj upadla v območnih službah zavoda Kranj (-17,1 odstotka) in Ptuj (-16,0 odstotka), najmanj pa v službah Sevnica (-6,1 odstotka) in Velenje (-6,6 odstotka).
Več kot 14.000 delovnih mest
Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ iz predelovalnih dejavnosti, s področja zdravstva in socialnega varstva, gradbeništva in izobraževanja, so septembra zavodu sporočili 14.158 prostih delovnih mest, to je 4,3 odstotka manj kot avgusta in 6,4 odstotka manj kot septembra lani. Najbolj so se zanimali za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah (886 prostih delovnih mest).
V prvih devetih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju mesečno prijavljenih 49.083 oseb, kar je 15,3 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. V tem času se je na novo prijavilo 42.570 brezposelnih, kar medletno pomeni 0,6-odstoten padec. Največ oseb se je prijavilo, ker jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Iz evidence se je skupaj odjavilo 49.752 brezposelnih, od tega 32.533 oseb zaradi zaposlitve, kar je 11,3 odstotkov manj kot v tem času lani.
V devetmesečju so na zavodu zabeležili 129.673 prostih delovnih mest - 3,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Na zavodu so ob tem objavili še zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti. Julija je znašala 4,8 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od junijske stopnje, a 0,8 odstotne točke manj od brezposelnosti, zabeležene julija 2022.
Trg dela je močan
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila v. d. direktorice zavoda Greta Metka Barbo Škerbinc, najnovejše številke še vedno odražajo močan trg dela. Slovenija ima po njenih besedah eno najnižjih brezposelnosti v EU. Stopnja anketne brezposelnosti v uniji je bila avgusta v povprečju 5,9-odstotna, v Sloveniji 3,5-odstotna, je spomnila.
Na zavodu v naslednjih nekaj mesecih sicer pričakujejo nekaj povečanega priliva brezposelnih. Prvi priliv bo po napovedih že oktobra, ko se v evidenco brezposelnih v večji meri prijavljajo iskalci prve zaposlitve, predvsem študenti, ki jim je konec septembra potekel status. Drugi priliv se pričakuje konec leta, ko prav tako pride do sezonskega povečanja brezposelnosti.
Konec leta pa na zavodu po besedah Barbo Škerbinc pričakujejo okoli 48.800 brezposelnih oz. osem odstotkov manj, kot jih je bilo ob koncu leta 2022.
dezurni@styria-media.si
Bravo Golob. Izreden rezultat. Tako se dela. Janšo in njegove amatere že glava peče od zavisti...
Mene sicer to ne tangira ampak Janezu podatek zagotovo ne bo všeč...Zanimiv bo njegov komentar, ker ima vedno odgovor na kritiko..