Slovenija
263 ogledov

Brezvestnež zavrgel pasje mladiče

mladički psički pes mladiček zavrženi
1/12
Matej Pivec
V okolici Maribora je poleti brezvestnež okrutno zavrgel pasje mladičke, ki pa so jih pristojne organizacije za pomoč živalim ob pomoči začasnih skrbnikov primerno oskrbele. Psički zdaj že iščejo nov, stalen dom.

Pasji mladički, mešančki, so bili najdeni v začetku julija na območju Malečnika, bili so odvrženi pod most. Kot razlaga Žana Klobučar, članica Društva za zaščito živali Maribor (DZZZ MB), so jih našli mladeniči, ki so se slučajno sprehajali v okolici in zaslišali cviljenje. Poklicali so dežurnega oskrbnika Zavetišča za živali Maribor, ki je nato kontaktiral društvo, saj so bili stari le dva dni in so tako potrebovali posebno oskrbo in nego.

Življenja so visela na nitki

Najdenih je bilo pet mladičev, vendar je bil eden od njih že mrtev. Preostali štirje so bili prav tako v precej slabem stanju; kot pojasnjuje Klobučarjeva, je bil eden že popolnoma hladen in je njegovo življenje viselo na nitki. "Med prevozom sem ga stiskala k svojemu telesu, da sem ga vsaj malo ogrela," se spominja ključnih trenutkov in dodaja, da so prvo noč tako preživeli v njeni oskrbi, takoj naslednje jutro pa je sledil veterinarski pregled. "Psički so nujno potrebovali zelo odgovoren in skrben začasni dom, zato smo v društvu takoj kontaktirali prostovoljko Tamaro Repnik, ki nam pomaga s tako imenovanimi začasnimi domovi, in jih je brez pomisleka vzela k sebi."

Hranjenje na dve uri

Sledil je naporen mesec zanjo, njenega partnerja in vse domače, saj jih je bilo treba na dve uri hraniti po steklenički, masirati trebuščke, jih tehtati, odmerjati pravilne količine mleka v prahu, spodbujati izločanje urina in blata, skrbeti za primerno ležišče in temperaturo, vse skupaj pa še natančno spremljati in zapisovati. "Psički ob 'prevzetju' niso bili navajeni ničesar," se prvih dni spominja njihova začasna skrbnica Repnikova in dodaja, da je bilo tudi hranjenje sprva nekoliko težavno, saj sploh niso znali sesati. Tovrstna skrb je nato trajala do njihovega petega tedna starosti, nakar so začeli uživati namočeno suho hrano (brikete). "V tem času so se psički lepo razvijali in rasli. Navajati smo jih začeli na čistočo in poskrbeli za socializacijo, dobili so tudi imena – Laki, Lepi, Limi in Lars," razlaga. "Imeli so tudi tri veterinarske preglede – pri vodji zavetišča, magistri Mojci Bandur Križanec, dr. vet. med., ki nam je bila zmeraj na voljo za vsa vprašanja in morebitne dileme."

Zrasli v male radovedneže

Kužki so zdaj stari že dva meseca, radi jedo in so zelo živahni. "So pridni, odzivajo se na imena, vsak ima svoje igrače in ležišče. Spoznali so se z drugimi psi, mačkami, otroki in starejšimi; prav tako so navajeni na nošenje ovratnice," sedanje stanje opisuje njihova "začasna mama". "Najraje se igrajo na prostem s plišastimi igračami in zelo radi raziskujejo – zrasli so v prave male radovedneže! Čeprav pa so bili enako hranjeni, enako oskrbovani in so prejemali enako mero pozornosti, so si karakterno zelo različni."

Pred posvojitvijo najmanj trije obiski

Štirje nadebudni mladi psički sedaj iščejo nove, stalne domove. Zainteresirani morajo pred posvojitvijo izpolnjevati tudi pogoje zavetišča, del besede imajo seveda tudi začasni skrbniki – ti želijo, da se vsakega psička pred oddajo najmanj trikrat obišče na sedanjem domu (kot je tudi pogoj posvojitve psa direktno iz zavetišča), spremljati želijo tudi njihov nadaljnji razvoj in vklop v novo okolje. "Želimo si, da bili novi lastniki kar najbolje seznanjeni s skrbjo za psa, predvsem pa, da bi si ga resnično želeli in se dobro pripravili nanj," poudarja Repnikova, ki želi sodelovati tudi pri izbiri novih lastnikov, saj meni, da s partnerjem sama psičke najbolje poznata in lahko tako tudi svetujeta glede njihovih navad in lastnosti.

mladički psički pes mladiček zavrženi | Avtor: Matej Pivec Matej Pivec

 

Ponudite začasen dom

Če živali ne morete posvojiti, jim velikokrat lahko ponudite vsaj začasen dom, kot ga je psičkom v tem primeru Repnikova. "Začasni dom oziroma začasno skrbništvo pomeni, da ljudje k sebi vzamejo žival in zanjo skrbijo po najboljših močeh, vse do njene posvojitve, oziroma odhoda v nov, stalni dom," poseben projekt začasnih skrbništev opisuje Žana Klobučar, DZZZ Maribor. Ljudje, ki so pripravljeni živali ponuditi začasni dom, stopijo v stik z lokalno organizacijo za pomoč živalim (pristojno društvo ali zavetišče) in na kratko opišejo kakšne so njihove možnosti, oziroma kakšno žival lahko sprejmejo – pes, mačka, velikost živali, starost, zdravstveno stanje ... "Ob tem je pomembno tudi, da navedejo kje bivajo (koliko imajo prostora) in ali imajo doma še kakšno žival ali otroke," pripoveduje članica DZZZ Maribor, ter nadaljuje: "Glede na primernost začasnega doma in lastnosti živali pa nato skupaj izberemo najboljše oziroma najprimernejše začasno bivališče za določeno žival."

Pomagajo s hrano in opremo

Društvo za zaščito živali Maribor projekt Začasnih domov izvaja v sodelovanju z Zavetiščem za živali Maribor, kar pomeni, da so živali v času njihovega bivanja v začasnem domu tudi veterinarsko pregledane, testirane na bolezni, cepljene, sterilizirane oziroma kastrirane, potem pa so pripravljene za odhod v nov, stalni dom. Začasni skrbnik v tem času prejme vso potrebno hrano in opremo za žival, financirajo tudi veterinarsko oskrbo, tako skrbnik z živaljo praktično nima stroškov. Ima pa, kot pravi Klobučarjeva, veliko skrbnikov željo kakšno malenkost za žival financirati na lastne stroške. "To so krasni ljudje! Živali se pri njih dobesedno prerodijo,« pripoveduje in dodaja, da so to žal velikokrat živali, katerih življenje je bilo vse prej kot rožnato in tako potrebujejo predvsem veliko ljubezni in socializacije, pa tudi nege."

Za tovrstno pomoč živalim se je odločila tudi omenjena prostovoljka Tamara Repnik z družino. "Naša psička je zaradi bolezni poginila, želeli smo si sicer drugega psa, ampak še nismo bili povsem pripravljeni ... Možnost začasnega doma je bila tako idealna," razlaga in dodaja, da so prednosti začasništva tudi v tem, da žival tako živi in se razvija, kot bi se v stalnem domu. Posveča se ji več pozornosti, lažje se navadi na človeka in druge živali. "Začasni domovi predvsem skrbimo, da se žival ustrezno socializira, navadi na določeno kakovost življenja, predvsem pa da začuti povezanost s človekom."

V povprečju traja do tri mesece

Kot pravi Klobučarjeva, začasno skrbništvo v povprečju traja dva do tri mesece in tega se mora zavedati vsak, ki želi imeti žival v začasni oskrbi. Sicer pa začasnih domov zelo primanjkuje, sploh sedaj v tako imenovani "mačji sezoni" - to je čas, ko mačke kotijo in je velik porast zavrženih mačjih mladičev. Vse, ki bi tako želeli pomagati živalim z začasnim skrbništvom, poziva, naj se obrnejo na lokalno organizacijo za pomoč živalim. "Čar začasništva je v tem, da lahko pomagaš večim živalim. Občutek, ko žival dobi stalni dom in ko veš, da si ji pomagal, je nepopisen in neprecenljiv," še sklene Klobučarjeva.

Komentarjev 2
  • 1111 15:01 26.september 2013.

    ...julija...in sedaj na platnu...ma res ne zastopim?!

  • maresem 14:55 26.september 2013.

    Da mu jebem tisto najmilije, prascu pokvarjenemu. Ko bi ga spoznal... preklel bi dan, ko se je rodil!!!