"Svetovne stroške za astronavtiko lahko primerjamo z zneskom, ki ga vsak posameznik nameni za nakup žvečilnega gumija," nam na začetku pogovora zatrdi Vojko Kogej, poznavalec vesoljskih poletov in ustanovitelj Vesoljske tiskovne agencije VTA. "Če so Američani samo za razvoj atomske bombe porabili takratni dve milijardi dolarjev, so za polet na Luno namenili 24 milijard, kar pa je še vedno kar osemkrat manj, kot jih je stala vojna v Vietnamu," stroške primerljivo opiše Kogej. Osvajanje vesolja je po njegovem mnenju neprimerljivo s stroški, ki jih države namenijo za oborožitev in vojskovanje.
Vojko KogejSovjetska zveza je polet na Mars načrtovala že leta 1985, vendar je nato partija z odlokom to preprečila. Tudi Američani so imeli podoben načrt.
Na Mars že leta 2030
"Ob 50. obletnici prvega poleta v vesolje je javna občila zajela evforija. Nekateri celo omenjajo leto 2030 kot datum, ko bo ruski kozmonavt v okviru mednarodne misije prvi stopil na Mars," poudari Kogej in doda, da je projekt Mars 500 – simuliranje posadke na Mars – že v polnem teku. "Rus, Kitajec in Evropejec so že prispeli do Marsa, tako da v tem trenutku že simulirajo enomesečno raziskovanje s pomočjo vozila. Na vratih laboratorija v Moskvi je plomba. Vse poteka tako, kot bo v realnosti. Tudi pogovor se odvija z 20-minutnim zamikom. Izvzeti sta le radiacija in breztežnost," doda.
Strokovnjak kot zanimivost izpostavi, da se posledice globalnega segrevanja opažajo tudi na Marsu. "V šestdesetih letih sem lahko z dokaj preprostim teleskopom opazoval snežne zaplate na Marsu, ki pa jih danes ni več." Povišana temperatura na Marsu po njegovih navedbah povsem ovrže vpliv človeka na segrevanje Zemlje.
Kmalu polet okoli Lune
Znano dejstvo je, da prehajajmo v obdobje zasebnih poletov, ki jih bodo delno še vedno financirale nacionalne agencije. "Zasebna pobuda lahko poleg interesa po zaslužku prinese tudi kaj dobrega. Poleti na višino nad sto kilometrov bodo kmalu razmeroma poceni. Za tiste z debelejšimi denarnicami so že predvideni hoteli, ki bodo krožili okoli Zemlje. Govori se celo, da je eden izmed svetovnih milijarderjev že vplačal polet okoli Lune," doda Kogej. Omenjeni projekt bi po njegovih besedah lahko uresničili že v nekaj letih. Vesoljski turist bi obiskal mednarodno vesoljsko postajo, z dodatnim raketnim blokom bi nato plovilo poletelo proti Luni, ta bi ukrivila tir poleta in sledila bi vrnitev domov. "Tudi če odpovejo motorji, je vrnitev garantirana," doda.
Človeštva se spet loteva evforija
Po prepričanju poznavalca se človeštva spet loteva vesoljska evforija. "Poleg želje po koloniziranju Marsa so tukaj tudi dokaj uresničljive ideje, da bi leta 2051 na Luno leteli upokojenci, ki jim predpišejo nizko gravitacijo kot obliko zdravljenja." Na vprašanje, kateri planet bi bil po osvojitvi Marsa naslednji na spisku vesoljskih kavbojev, Kogej odgovori: "Verjetno bo naslednji na vrsti kakšen asteroid in ne planet."
Roswell del medijske vojne
Kogeja smo povprašali tudi o včerajšnji objavi ameriških dokumentov o Roswellu. "Gre za medijsko protiutež 50. obletnici ruskega izleta v vesolje. To niti ne bi bilo prvič. Že leta 1981 so Američani prav na Gagarinov dan v vesolje poslali prvi vesoljski raketoplan Columbia."
Kogej poudari, da do danes niso dobili še nobenega materialna dokaza o strmoglavljenju letečega krožnika. "Na primeru Roswella je šlo za balone, s katerimi so Američani poskušali zaznavati jedrske poskuse v Sovjetski zvezi. Verjetno so imeli v teh plovilih tudi določene lutke," konča.
