Ne boste verjeli, koliko državo na mesec stane en zapornik

Stroški oskrbe enega zapornika so 3810 evrov na mesec. Ta trenutek je po podatkih republiške uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) za rešetkami 1568 ljudi, od tega 1080 obsojencev, ostalo so druge kategorije zaprtih oseb. Zanimalo nas je, koliko stanejo državo, natančneje nas, davkoplačevalce.

Največji del gre za plače zaposlenih

Oskrbni strošek v slovenskih zaporih je bil lani povprečno 127 evrov, torej 3810 evrov na mesec. Na Ursiksu pa so nas opozorili, da toliko ne stane oskrba konkretnega obsojenca, ampak je to strošek zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo: "Stroški oskrbnega dne so izračunani tako, da je višina vseh porabljenih proračunskih sredstev uprave za izvrševanje kazenskih sankcij deljena s številom dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb. Takšno metodologijo imajo tudi druge evropske države. V oskrbni dan so tako vključeni vsi stroški zaporskega sistema, od plač zaposlenih, investicij, materialnih stroškov, do izobraževanja, zdravstvenega varstva. Največji delež tega zneska, tako kot v drugih državah Evropske unije, predstavljajo plače zaposlenih."

Dejanski stroški na zapornika so veliko nižji, nismo pa izvedeli, kolikšni. No, nikakor ne jedo a la carte: "Država je lani za prehrano porabila v povprečju pet evrov na zapornika, v kar pa niso vključeni celotni stroški priprave obrokov, denimo dela, energentov, vode."

Če nočejo, jim ni treba

Dejstvo pa je, da obsojencev ni nihče silil v kazniva dejanja, zaradi katerih so pristali v ustanovah, ki jih vzdržujemo davkoplačevalci. V javnosti zato prevladuje mnenje, da bi tisti, ki so zdravi, morali delati, da odslužijo svoje bivanje. Izvedeli smo, da v delo niso prisiljeni, tistim pa, ki se zanj odločijo, pri plačilu upoštevajo oskrbo v zaporu. 

"V skladu z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je potrebno obsojencu, ki je zmožen za delo, tega omogočiti v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo. Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti. Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda. ZIKS-1 pa določa tudi, da ima izobraževanje, opredeljeno v osebnem načrtu obsojenca, enak status kot delo. Obsojencu je treba skladno z možnostmi zavoda ter njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic," so pojasnili na Ursiksu.

Dela jih 36,8 odstotka

Zapornikom pravico do dela zagotavljajo v javnem gospodarskem zavodu, s hišnimi deli, v podjetju, ki deluje v območju Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni (na fotografiji), nekaterim pa tudi zunaj zavodov: "Zaprte osebe so razporejene na delo v skladu s sistemizacijo delovnih mest. Vsem, ki so v preteklem letu želele delati, dela ni bilo mogoče zagotoviti. Delež zaposlenih (vključene so vse kategorije zaprtih oseb: obsojenci, priporniki, nadomestni zapor, mladoletniki) je bil lani 36,8 odstotka. V delo je vključenih več obsojencev kot pripornikov, pri katerih je med drugim pri razporejanju na delo potrebno tudi predhodno pridobljeno dovoljenje sodišča za delo."
 
Nekaterim dela niso mogli zagotoviti zaradi  pomanjkanja delovnih izkušenj in navad, ker so želeli biti razporejeni na delovno mesto, za katero po strokovni oceni niso bili primerni, veliko pa je bilo tudi primerov z različnimi zdravstvenimi omejitvami in posledično težjo zaposljivostjo ter obsojencev s kratkimi kaznimi, ki se jih težje vključuje v kompleksnejše oblike dela.

Na Ursiksu poudarjajo, da zaposleni obsojenci niso v rednem delovnem razmerju, in prejemajo nagrado za delo, ki je nižja od običajne plače, tudi zaradi stroškov oskrbe v zaporu.

Dobivajo tudi dodatke

Osnova za izračun plačila za delo obsojencev je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v javnem sektorju. Prejemajo tudi dodatke, denimo za delo v manj ugodnem času, v posebno težkih delovnih razmerah, stimulacijo za stalnost in nagrado, ki jo zagotovi zunanji delodajalec, če je zapornik res priden.

Lani so obsojenci, ki so delali zunaj zapora, zaslužili največ 416,8 evra na mesec, v javnem gospodarskem zavodu do 163,68 evra in pri hišnih delih do 220,59 evra. Toda v žep niso spravili celotne nagrade: "Zavod mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek – s temi sredstvi ne more razpolagati. Ko vsota prihranjenega denarja doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado."

Skoraj tretjina tujcev

Davkoplačevalci preživljamo številne tuje zapornike, ki prestajajo kazen zaradi kršenja 308. člena kazenskega zakonika – prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Po domače, tihotapljenja migrantov. Njihov delež se je naglo povečal po uvedbi novele kazenska zakonika leta 2020, ki je kazni zaostrila z največ pet let na od tri do 10 let zapora. Vprašali smo, če tudi oni poprimejo za delo. "Glede na možnosti jih skušamo usmerjati v delo," so nam odgovorili na Ursiksu.

Ljubljanski okrožni sodnik Martin Jančar se je pred petimi leti v komentarju na zvišanje kazni, objavljenem na iusinfo.si, zavzel za čimprejšnjo odstranitev teh tujcev iz države: "Na generalno prevencijo ne bi računal, saj ne verjamem, da bo populacija, ki jo obravnavamo, kaj bolj seznanjena z zagroženo kaznijo, kot je bila do sedaj."

Z njim se očitno strinjajo tudi na Ursiksu: "Zadnja sprememba zakonodaje, ki je zaostrila kazni, žal ni prinesla želenih učinkov v okviru generalne prevencije, saj je število zaprtih oseb poraslo in s tem zelo obremenilo slovenske zapore."

Kršiteljev 308 člena KZ, kot rečeno, večinoma tujcev, je kar 32 odstotkov vseh zaprtih oseb, natančneje 502. Hranimo jih, oblačimo, zdravimo, če je treba, in pazimo na njih.