Vojakova smrt je uradno samomor, sestra prepričana, da je šlo za umor

Koprčanka Barbara Furjan Gregorovich se ni nikdar sprijaznila z uradno razlago smrti njenega brata Blaža Furjana, od katere bo prihodnji mesec preteklo že 29 let: med služenjem vojaškega roka naj bi storil samomor. Prepričana, da je bil morda celo žrtev umora, je o tem napisala knjigo V imenu resnice. Na njeno pobudo so po njej posneli istoimenski igrano-dokumentarni film, ki pa jo je, skupaj z nekaterimi drugimi ustvarjalci, pripeljal na sodišče.

Blaž Furjan Arhiv Barbara Furjan Gregorovich

Bos naj bi zapustil kasarno

Božidar (Darko) Martin Njavro, Franci Oražem in Marko Poje, nekdanji pripadniki specialne brigade Moris, ki je nehala obstajati leta 1998, so zoper njo, režiserja Dejana Baboska, nekdanjega poveljnika Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja, novinarja Mateja Šurca in že pokojnega Cirila Brajerja vložili civilno tožbo, ker da je film zrežiran in zmontiran tako, da gledalci dobijo vtis o njihovi krivdi za nasilno smrt 19-letnega Primorca, čeprav z njo niso imeli ničesar in ga sploh niso poznali. Pravdo so dobili, Furjan Gregorovicheva pa se je pritožila na višje sodišče. Kot nam je povedala, to še ni sprejelo odločitve.

Vse pa kaže, da nikoli ne bo razjasnjeno, kaj se je v noči na 27. maj 1997 dogajalo v  v tedanji vojašnici Franca Rozmana-Staneta, ki zdaj nosi ime Edvarda Peperka. Po besedah Furjanovih vojaških kolegov so se usodnega ponedeljkovega večera okrog enajstih še pogovarjali, nato pa naj bi se odkradel iz sobe, iz omare vzel kalašnikovko in skrivoma, kar bos, zapustil kasarno.

Pred sodiščem leta 2023 (z leve): pokojni Ciril Brajer, Barbara Furjan, odvetnik Edvard Bavcon in Avgust Cvetežar D. M.

Skrivnostna smrt

Nedaleč od carinskega skladišča v Mostah naj bi varnostniku ukazal, naj mu da čevlje in pokliče policijo, ter se s kalašnikovim ustrelil v sence. Toda po mnenju Furjan Gregorovicheve je bilo v preiskavi veliko nejasnosti, varnostnik denimo menda ni slišal strela, čeprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, po svojih besedah je bil neoborožen, v policijskem poročilu pa je navedeno, da je imel pištolo.

Blaževi svojci se sprašujejo tudi, kako da so našli prazen tulec, krogle pa ne, zakaj ga je obgrizel policijski pes, zakaj različna poročila o številu strelnih ran – na obdukcijskem poročilu sta menda omenjeni dve - zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokliče policijo. Njihovih vprašanj, na katerih ni odgovorov, je kar 77.

Obremenjujoče izjave

Čeprav je Furjan Gregorovicheva na sojenju zatrjevala, da v film ni bil uperjen zoper tožnike, temveč je kritiziral delo oblastnih organov v delu preiskovanja in pregona ter vojaških oblastnih struktur, ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah, so bila njihova imena jasno omenjena.

"Naj povedo svoje Marko Poje, Darko Njavro, Franci Oražem in tako dalje," denimo izjavi Matej Šurc. Mitja Kunstelj, takrat tudi morisovec, pa govori o posebni skupini znotraj brigade, ki so ji mediji nadeli ime Paravomo, in katere vodja, da je bil Njavro. Po njegovem naj bi trgovala z orožjem, "s čimer smo polnili naš črni fond". Za šoferja naj bi, kot izhaja iz njegovega pripovedovanja, novačili tudi nabornike.

Njavro, Oražem in Poje so ob tem poudarili, da jih avtorji filma, ki je premiero doživel leta 2017 in je še vedno dostopen na youtubu, niso kontaktirali in jim tako dali možnosti, da predstavijo svojo plat.

Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo

Sodnica Maja Rozman je, kot rečeno, njihovi tožbi v večjem delu ugodila, ker da je bilo s filmom nedopustno poseženo v njihovo pravico do domneve nedolžnosti ter v čast in dobro ime. Film je po njenem premalo objektiven in gledalcu posreduje sporočilo, da je bil nabornik žrtev naklepnega umora, za katerim naj bi najverjetneje stala paravojaška skupina, oblikovana iz vrst Morisa in tudi tožnikov. S tem pa je bilo kršeno tudi ustavno zagotovilo, da je nedolžen vsak, dokler njegova krivda ni dokazana s pravnomočno sodbo.

Te pa ni ni bilo. Kriminalistična preiskava takoj po dogodku je, kot je obrazložila sodnica, pokazala, da ni bilo elementov kaznivega dejanja, ampak je šlo za samomor.  Furjan Gregorovicheva je leta 2013 tudi vložila kazensko ovadbo zoper neznane storilce, ki pa jo je državno tožilstvo zavrglo.

Upravičeni tudi do dela odškodnine

Sodišče je ugotovilo, da pokojni Brajer in Cvetežar nista posegla v osebnostne pravice tožnikov, mora pa Šurc svoje izjave v filmu javno preklicati in se opravičiti. Režiser Babosek mora iz filma odstraniti vse izjave, ki tožnike povezujejo z Blaževo smrtjo. Furjan Gregorovicheva, Babosek in Šurc tudi ne smejo več kršiti osebnostnih pravic tožnikov, sodnica Rozmanova pa je sklenila še, da je odškodninski zahtevek v višini 30.000 evrov delno utemeljen, in sicer do 35 odstotkov v razmerju do Furjan Gregorovicheve in Baboska, ter do 15 odstotkov v razmerju do Šurca.

Blaževa sestra bo vztrajala

Kot rečeno, je prvotožena Furjanova prek odvetniške pisarne Starman vložila pritožbo, v kateri spet poudarja, da kritizira delovanje državnih organov, ki smrti njenega brata niso ustrezno raziskali, tako kot niso bile ustrezno raziskane tudi nekatere druge nepravilnosti, ki so se dogajale v oblastnih vojaških strukturah v času po osamosvojitvi - Depalo vas, sestrelitev Tonija Mrlaka, trgovino z orožjem, vse so prav tako obravnavane v filmu V imenu resnice.

Po mnenju obrambe gre pri stvari vojaka med služenjem vojaškega roka za temo z visokim javnim interesom. Sodišču očita napačno uporabo materialnega prava glede pravice do svobode izražanja, saj meni, da je bilo poimenovanje tožnikov dopustno zaradi njihovih takratnih vlog v vojaških strukturah in vpletenosti v druge javno znane afere, kot je Depala vas. Dodajajo še,  da sodišče ni dopustilo izvedbe vseh predlaganih dokazov, s katerimi bi se tožena strank lahko ekskulpirala in izkazala, da je imela utemeljene razloge verjeti v to, kar je prikazano v filmu V imenu resnice. Nenazadnje pa naj bi šlo še za procesne napake pri postavitvi sodnice po upokojitvi njene predhodnice.

"V zasledovanju resnice in pravice vsekakor ne bomo odnehali, saj ne gre za željo po zaostrovanju spora, temveč za vztrajanje pri poštenem in nepristranskem sojenju, predvsem v želji po razjasnitvi vseh okoliščin bratove smrti," pravi Furjanova. 

Okrožno sodišče je že odločilo, na potezi je še višje.