"Sem samostojni podjetnik in se ukvarjam s fotografiranjem in snemanjem porok in drugih svečanih dogodkov. Zadnje čase delam predvsem za enega naročnika, ki se ukvarja z organizacijo tovrstnih dogodkov. Dela je čedalje več, tako da imam občutek, da bi lahko bil pri njem že redno zaposlen. Ko sem direktorju podjetja to omenil, mi je rekel, naj raje ostane kar tako, kot je, da raje dela z menoj preko espeja, ker bo tako plačal manj davkov in prispevkov. Zanima me, ali lahko glede na obseg dela vseeno zahtevam, da me zaposli?"
Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Pri odgovoru na vaše vprašanje je treba najprej začeti z definicijo delovnega razmerja, kot jo vsebuje ZDR-1 (Zakon o delovnih razmerjih). Bistveni elementi delovnega razmerja so: 1.) prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, 2.) delo za plačilo, 3.) osebno delo, 4.) nepretrgano opravljanje dela, in 5.) delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Predvsem nepretrgano opravljanje dela in delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca predstavljata v mejnih primerih, torej v tistih primerih, ko nekatere okoliščine govorijo v prid obstoja delovnega razmerja, druge pa v prid obstoja civilnopravnega pogodbenega razmerja, jeziček na tehtnici, ki dokončno prepriča o tem, da so bili v nekem konkretnem primeru dejansko podani elementi delovnega razmerja, zaradi česar bi moral delodajalec z delavcem podpisati pogodbo o zaposlitvi.
V vašem primeru sta torej ključni navezni okoliščini, ki bi govorili v prid obstoja delovnega razmerja, vaše nepretrgano delo za delodajalca (stalno delo, stalni posel) in pa določena oblika podrejenosti do delodajalca (obvezno upoštevanje njegovih navodil (za razliko od precej bolj avtonomnega dela, denimo pri podjemni pogodbi) ter konkretna navodila in povečan nadzor nad delom s strani delodajalca.
Razmislite in presodite, kako je torej s stalnostjo dela, z navodili in nadzorom organizatorja porok in drugih dogodkov. Če je stalnost prisotna, navodila in nadzor podjetja pa visoke intenzitete, bi znali biti podani elementi delovnega razmerja in v tem primeru bi moral delodajalec z vami skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Naj omenim še, da v praksi obstajajo tudi nekateri primeri samostojnih podjetnikov, ki še posebej intenzivno sodelujejo samo z enim naročnikom. Taki samostojni podjetniki lahko pridobijo status tako imenovanih ekonomsko odvisnih oseb.
Ekonomsko odvisne osebe so samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter same ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da taka oseba najmanj 80 % svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.
Ekonomsko odvisnim osebam je sicer zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo, za njih se namreč uporabljajo nekatere določbe zakona o delovnih razmerjih, in sicer glede prepovedi diskriminacije, glede zagotavljanja minimalnih odpovednih rokov, glede prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov in v primeru zagotavljanja plačila za pogodbeno dogovorjeno delo.
Morajo pa tisti samostojni podjetniki, ki želijo uveljavljati "privilegije" svojega statusa, po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnike, od katerih so ekonomsko odvisni, o pogojih, pod katerimi delujejo, tako da naročnikom posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja ekonomske odvisnosti.
Preverite tudi, ali morda izpolnjujete pogoje za ekonomsko odvisno osebo.
Mag. Boštjan J. Turk
