Upokojenka, ki skrbi doma za ostarelo mamo, bi želela izkoristiti možnost, ki jo od 1. julija ponuja zakon o dolgotrajni oskrbi. Od 1. julija letos lahko tudi upokojenci uradno postanejo oskrbovalci družinskega člana. Mama trenutno rabi pomoč pri kuhanju obrokov, občasno pri gibanju, jemanju zdravil, obiskovanju zdravnika itd. Njeno stanje je trenutno takšno, da sama ne bi mogla živeti. Mama trenutno prejema poleg pokojnine tudi dodatek za pomoč in postrežbo, zastavlja pa se jim vprašanje, ali ne bi bilo zanje bolj ugodna rešitev, če bi hči postala njena oskrbovalka.
Ključne prednosti nove ureditve so, da upokojencem, ki postanejo oskrbovalci družinskega člana, pripada za to finančno plačilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače (v primeru skrbi za enega družinskega člana), poleg tega prejemajo še 40 odstotkov pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotkov pokojnine, upravičeni pa so tudi do 21 dni dopusta z nadomestno oskrbo in vključitve v obvezna socialna zavarovanja.
Kakšni so pogoji?
Da lahko nekdo postane oskrbovalec družinskega člana, mora biti upravičenec do dolgotrajne oskrbe uvrščen v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Upravičenci so v kategorije razvrščeni skladno s Pravilnikom o ocenjevalni lestvici za oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
Ocenjevanje upravičenosti se na terenu izvaja tako za pravico do oskrbovalca družinskega člana, kjer so zaposleni na delovnem mestu "svetovalec za dolgotrajno oskrbo" prevzeli ocenjevanje po 1. maju 2025, kot tudi za dolgotrajno oskrbo na domu. "V začetnem obdobju ocenjevanja (vsaj nekaj prvih ocen) lahko opravi samostojno (če se posamezna svetovalka DO počuti dovolj usposobljeno) ali v paru ali skupaj z zunanjimi strokovnjakinjami, ki so izvajali praktični del usposabljanja za ocenjevanje upravičenosti," so pojasnili na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Pri ocenjevanju upravičenosti upoštevajo, kakšne težave ima vlagatelj pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, vključena pa je tudi presoja zdravstvenega stanja in kognitivnih sposobnosti. Na podlagi ocene center izda odločbo, v kateri je določeno, kakšno vrsto pravic in v kakšnem obsegu pripadajo vlagatelju.
Posamezniki se glede na število doseženih točk na podlagi ocenjevalne lestvice razvrstijo v eno od petih kategorij. Višja kategorija pomeni večjo upravičenost do pomoči. Iz 12. člena Zakon o dolgotrajni oskrbi tako razberemo, da so v prvi kategoriji tisti, ki dosežejo med 12,5 in 26,99 točke (lažja omejitev samostojnosti), v drugi kategoriji tisti, ki imajo od 27 do 47,49 točke, v tretji kategoriji tisti, ki imajo od 47,5 do 69,99 točke, v četrti kategoriji tisti, ki imajo od 70 do 89,99 točke in v peti kategoriji tisti, ki imajo od 90 do 100 točk.
Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD) so v obdobju od 1. junija do 11. julija prejeli 256 vlog za uveljavljanje pravice do e-oskrbe ter 1.748 vlog za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe (DO) na domu, skupno 2.004 vloge. Za oskrbovalca družinskega člana je od 1. januarja 2024 (ko se je začelo uveljavljanje te pravice) do 11. julija 2025 skupno prispelo 2.824 vlog, od tega 584 v obdobju od 1. maja do 11. julija.
"Če nekdo, ki hoče koristiti dolgotrajno oskrbo v instituciji ali dolgotrajno oskrbo na domu, pa izvajalec nima trenutno prostih zmogljivosti ali terminov, potem je uporabnik v tem času upravičen do denarnega prejemka iz naslova dolgotrajne oskrbe," pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana?
Oskrbovalec družinskega člana mora izpolnjevati več pogojev. Biti mora psihofizični sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana, mora biti družinski član upravičenca in imeti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičene in tam tudi dejansko prebivati. Poleg tega ne sme biti pravnomočno obsojen in mora opraviti osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe oziroma ga opraviti najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta.
Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora pred začetkom opravljanja predvidenih nalog zapustiti trg dela, hkrati pa lahko zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.
Vloge le prek vstopnih točk na centrih za socialno delo
"Edini način za oddajo vlog za pravice do dolgotrajne oskrbe so vstopne točke na centrih za socialno delo. Med občinami glede tega ni razlik," pravijo na ministrstvu. "Na vstopnih točkah se lahko zainteresirani oglasijo po informacije in/ali vloge za že aktivne pravice dolgotrajne oskrbe (oskrbovalec družinskega člana, e-oskrba, dolgotrajna oskrba na domu)."
Za vprašanja pa je na voljo tudi klicni center na številki 114. Zanimalo nas je, katera so najpogosteje zastavljena vprašanja, ki jih dobijo v klicnem centru. Na ministrstvu odgovarjajo: "Od splošnih vprašanj o pravicah do obveznosti plačevanja prispevka. Veliko je zanimanje glede dolgotrajne oskrbe na domu, upravičenosti do nje, kakšen je postopek oddaje vloge na vstopnih točkah, pravici do oskrbovanca do družinskega člana, ki se izvaja že od lanskega leta, in drugih vprašanj."
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi v prihodnjih letih potrebovali med 3.500 do 5.000 novih zaposlitev za potrebe izvajanja storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe.
Informacijski sistem še ni zaživel v celoti
Težave še vedno ostajajo z vzpostavitvijo informacijskega sistema, ki bi omogočil izdajanje odločb. Minister Simon Maljevac je pred kratkim sicer poudaril, da vzpostavitev informacijskega sistema ni pogoj za izdajo odločb. Sistem za pravico do oskrbovalca družinskega člana že deluje, medtem ko naj bi preostali del zaživel do septembra.
Enotni informacijski sistem naj bi postopno dosegel polno funkcionalnost do leta 2028. "Cilj je povezati vse ključne deležnike, zagotoviti varno upravljanje podatkov, vzpostavitev enotne informatizirane centralne zbirke podatkov, poenostavitev administrativnih procesov, izboljšati dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe in enakopravno obravnavo upravičencev. Sistem bo razvijan fazno, usklajeno z uvajanjem posameznih pravic iz dolgotrajne oskrbe in povezanih procesov, ki zahtevajo informacijsko podporo," so pojasnili na ministrstvu.
Sistem bo tako pokril proces od sprejemanja vlog, pridobivanja podatkov za preverjanje izpolnjevanja pogojev, ocenjevanja upravičenosti s pripravo načrta priporočenih storitev do odločanja in priprave odločb o priznani pravici do dolgotrajne oskrbe ter spremljanja izvajanja dolgotrajne oskrbe. Ob tem bo vzpostavljen tudi prenos podatkov iz odločb o priznanju pravice do dolgotrajne oskrbe na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Na ministrstvu dodatno pojasnjujejo, da morajo zagotoviti tudi skladnost z določbami Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), prilagoditi postopke v skladu z Zakonom o upravnem postopku (ZUP), spoštovati vse zahteve splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), spoštovati Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ohraniti ustrezno fleksibilnost sistema za prihodnje spremembe zakonodaje in nadgradnje procesov. Na koncu pa mora biti sistem tak, da bo končnim uporabnikom v podporo, da bo intuitiven, vodljiv skozi procese in bo olajšal vsakodnevno delo.
"V ozadju informacijske rešitve potekajo tudi številne integracije z obstoječimi informacijskimi sistemi (npr. ZZZS, MNZ, IRSSV ...), preko katerih bodo potekali preizkusi vloženih vlog ter preverjanje pogojev za upravičenost do dolgotrajne oskrbe. Vse te integracije se vzpostavljajo preko Državnega računalniškega oblaka (DRO), kar pomeni, da je treba dosledno upoštevati predpisane protokole, varnostne politike in upoštevati vso pripadajočo dokumentacijo, ki jih določa pristojna državna infrastruktura," so še pojasnili.
