Državni zbor je danes sprejel več pomembnih zakonodajnih odločitev. Med drugim so poslanci soglasno potrdili prvi samostojni zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, novelo zakona o prekrških za omejevanje zlorab dela v splošno korist, novelo zakona o odvetništvu, ki omogoča oglaševanje odvetniških storitev, ter več drugih novel in ratifikacij, namenjenih posodobitvi pravnega reda in učinkovitejšemu delovanju državnih institucij. Večina zakonov je bila sprejeta brez nasprotovanja.
Državni zbor sprejel zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov
Državni zbor je danes z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov. Prvi ločeni zakon o obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj določa hitrejšo obravnavo mladoletnikov, zgodnjo izdelavo individualne ocene mladoletnika in ustanovitev centra za mladoletnike.
Zakon določa zgodnjo izdelavo individualne ocene mladoletnika, s katero bosta državni tožilec in sodišče imela strokovno podlago za mladoletniku prilagojeno odločanje. Določa ustanovitev centra za mladoletnike v okviru Javnega zavoda Hiša za otroke, kjer bo skupina strokovnjakov pripravila individualno oceno mladoletnika za kompleksnejše primere in predlagala program obravnave. Vpeljuje razširjeni nabor kazenskih sankcij in podaljšuje rok za izbris iz evidence vzgojnih ukrepov z enega na dve leti. Prav tako nadgrajuje skupno usposabljanje strokovnjakov, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov. Zdajšnji prevzgojni dom so z zakonom preimenovali v reintegracijski dom za mlade, v njem pa želijo zagotoviti bolj celovito interdisciplinarno obravnavo mladoletnika.
Poslanci so danes sprejeli tudi koalicijska dopolnila, ki so večinoma redakcije narave.
Državni zbor proti zlorabam dela v splošno korist
Državni zbor je danes s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o prekrških, ki je bila v obravnavi po nujnem postopku. Z njo naj bi zagotovili bolj pravično, učinkovito in odgovorno obravnavo prekrškov, hkrati pa preprečili zlorabo dela v splošno korist.
Novela zaostruje kaznovalno politiko v določbah, ki se nanašajo na delo v splošno korist in odrejanje nadomestnega zapora. Institut dela v splošno korist je po pojasnilu vlade kot predlagateljice namenjen tistim posameznikom, ki zaradi svojega finančnega položaja ne morejo plačati prekrškovne globe. Praksa pa je pokazala, da se institut zlorablja. Posamezniki dela v splošno korist namreč bodisi ne opravijo bodisi zavlačujejo z njim. Tako se po mnenju vlade ustvarja vtis, da nekateri posamezniki lahko delajo prekrške brez posledic. To pa spodkopava zaupanje v pravičnost sistema in zaupanje v pravno državo.
Novela zato določa, da delo v splošno korist ne bo več odobreno tistim, ki so institut v preteklosti že zlorabili. Možnost za predlaganje dela v splošno korist pa se v postopku za odreditev nadomestnega zapora ukinja, saj se je tudi v tej fazi postopka izkazalo, da nekateri institut zlorabljajo.
Prav tako je sistemsko predvideno, da bodo prekrškovni organi po novem v hitrem postopku lahko izrekli globo v razponu. To pomeni bolj dosledno in na okoliščine vezano kaznovanje, medtem ko izrekanje kazni s plačilnim nalogom ostaja nespremenjeno.
Institut zavarovanja izvršitve, ki se po do zdaj veljavni ureditvi uporablja le za posameznike, se razširja tudi na pravne osebe. Tako bo zagotovljena enakost pri obravnavi domačih in tujih podjetij. Prekrškovne terjatve pa bodo poplačane v večji meri in bolj učinkovito.
Poleg tega novela razbremenjuje nekatere prekrškovne organe. Pošiljanje obvestil s področja cestnega prometa v druge države članice Evropske unije pogosto povzroča težave, saj razlike v poštnih sistemih otežujejo dokazovanje vročitve. Po noveli pa se rok za plačilo globe ali odgovor na obvestilo o čezmejnih postopkih po novem šteje od dneva odpreme, kar bo policiji in redarstvom zelo olajšalo delo.
Hkrati novela posega v kazenske določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, saj evropska splošna uredba o varstvu podatkov za razliko od slovenskega prava določa samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške s področja varstva osebnih podatkov. Glede na to novela vzpostavlja začasno pravno podlago za samostojno odgovornost pravnih oseb za prekrške na področju varstva osebnih podatkov in razveljavlja ustrezne določbe zakona o varstvu osebnih podatkov.
Novela je ciljno usmerjena nadgradnja obstoječe ureditve, ki odgovarja na konkretne težave v praksi, so v torek v predstavitvi svojega stališča poudarili v Svobodi. Uvaja jasne omejitve za ponavljajočo uporabo pri institutu dela v splošno korist in določa bolj predvidljive roke za njegovo izvršitev, je pojasnila Alma Indihar iz Svobode.
Po ugotovitvi SD prekrškovni sistem brez dejanskega izvrševanja izrečenih sankcij izgublja funkciji preprečevanja in odvračanja, medtem ko novela zdaj bolj jasno povezuje odločanje o odgovornosti, možnostih za učinkovito izterjavo glob in za izvrševanje stranskih sankcij. Zmanjšuje se prostor za selektivno in neučinkovito izvrševanje, je prepričana poslanka SD Bojana Muršič.
V Levici so poudarili, da morajo varovalke delovati tam, kjer gre za zavestno zavlačevanje in nesodelovanje po lastni krivdi, ne pa zaradi objektivnih socialnih okoliščin. Socialna država ni država brez pravil, je dejal Milan Jakopovič iz te poslanske skupine. Socialna država po njegovem mnenju zna ločiti med stisko in izmikanjem odgovornosti.
V NSi zagovarjajo, da se delo v splošno korist namesto plačila globe omogoči le tistim, ki se temu ne izmikajo in delo tudi dejansko opravijo. Zaostritev pogojev je zato po besedah Franca Medica iz NSi nujno. Novela je po njegovi oceni povezana z zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. s t. i. Šutarjevim zakonom.
V SDS pa odločitev, da začne rok za odziv teči z dnem prejema obvestila, ne pa z dnem vročitve, vidijo kot pomemben odmik od temeljnih procesnih jamstev. Če naslovnik obvestila v tujini obvestila sploh ne sprejme oziroma ne prejme ali ga prejme z zamudo, lahko objektivno ostane brez možnosti za učinkovito uveljavljanje svoje pravice, je opomnil poslanec SDS Andrej Poglajen.
Državni zbor sprejel novelo o odvetništvu
Državni zbor je z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo o odvetništvu, ki odvetnikom skladno z evropsko direktivo omogoča oglaševanje dejavnosti. Omogoča jim tudi izražanje mnenj o aktualnih družbenih dogodkih skladno z etičnimi načeli. Pri tem se morajo izogibati izjavam, ki škodijo ali utegnejo škodovati ugledu odvetniškega poklica ali pravosodja.
Cilj predlagane spremembe je omogočiti zakonito in sorazmerno regulirano poslovno komuniciranje odvetnikov, skladno z evropskim pravom in varstvom integritete poklica. Odpravo prepovedi oglaševanja za regulirane poklice namreč nalaga direktiva o storitvah na notranjem trgu, Evropska komisija pa je Sloveniji v zvezi z nespoštovanjem direktive poslala opomin.
Poleg tega predlog novele dopolnjuje disciplinski postopek za odvetnike. Po veljavnem zakonu so odločbe disciplinskih organov Odvetniške zbornice Slovenije izvršljive, vendar ne predstavljajo izvršilnega naslova. To je v praksi onemogočilo izvršljivost odločb disciplinskih organov zbornice. Po novem pa bo tudi odločba odvetniške zbornice izvršilni naslov, kar bo omogočilo izvršbo odločbe zbornice.
Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek je na torkovi obravnavi novele dejala, da ta varuje ustavni položaj poklica, na drugi strani pa zmanjšuje pravno negotovost in neenotno prakso, predvsem na področju javnega nastopanja in poslovnega komuniciranja.
Poslanec Svobode Rastislav Vrečko pa je ocenil, da novela krepi preglednost, varuje stranke, posodablja pravila in utrjuje ugled odvetniškega poklica.
V SDS in NSi noveli niso nasprotovali. Poslanec NSi Franc Medic je dejal, da so "kritična stališča dobrodošla v vsaki demokratični družbi, ne glede na to, kdo jih izrazi". Poslanec SDS Zoran Mojškerc pa je ocenil, da novela prinaša več rešitev, ki jih je mogoče oceniti kot smiselne in potrebne.
Državni zbor podprl hitrejše oblikovanje odbora o bančnih izbrisih
Državni zbor je danes z 49 glasovi za in sedmimi proti potrdil novelo zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Vlada jo je pripravila, da pospeši postopke za oblikovanje odbora za izdelavo predhodnega mnenja o sanaciji bank v letih 2013 in 2014, katere del je bil tudi izbris teh imetnikov.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan je v torkovi razpravi v državnem zboru povzela, da je zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank uvedel ukrepe za zaščito imetnikov podrejenih obveznic in lastnikov bank, med drugim tudi institut predhodnega mnenja, ki ga bo izdelal sedemčlanski odbor. "Pri izvajanju zakona se soočamo s težavo, ki jo želimo nasloviti s to novelo. Postopek za sestavo odbora, ki se je začel avgusta 2024, traja že več kot leto dni in glede na trenutni razvoj dogodkov ni jasno, kdaj bo odbor imenovan. Vzrok je v tem, da nekateri predlagani kandidati ne ustrezajo kriterijem," je poudarila.
V odboru ne smejo biti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in Banka Slovenije enega. Postopek imenovanja še vedno ni zaključen, saj Vseslovensko združenje malih deležnikov, ki je po odločitvi sodišča reprezentativno združenje, vanj predlaga kandidate, ki niso sprejemljivi za Banko Slovenije in vlado.
Novela tako dopolnjuje zakon na način, da pristojnemu sodišču daje pravico, da samo izbere kandidate za odbor za pripravo predhodnega mnenja, če upravičeni predlagatelji še naprej predlagajo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev in je sodišče zato že zavrnilo njihove predloge.
Skupina sedmih strokovnjakov bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oziroma delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če ti ne bi bili izrečeni. Če bo ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti.
Državni zbor potrdil pravno podlago za nadzor nad tujimi ladjami v pristaniščih
Državni zbor je danes potrdil zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. S tem se je Slovenija zavezala k vzpostavitvi pravnega in institucionalnega okvira, ki bo omogočal učinkovit nadzor nad tujimi ladjami, ki vplujejo v slovenska pristanišča.
Balastne vode po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor niso nepomembna tehnična podrobnost, temveč ena glavnih poti vnosa tujerodnih vrst, patogenov in drugih škodljivih snovi v morsko okolje. Ko se takšni organizmi enkrat naselijo, lahko povzročijo nepopravljive posledice - od porušenih ekosistemov do neposredne gospodarske škode.
Konvencija državam pogodbenicam nalaga vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za nadzor ladij pod njihovo zastavo in tujih ladij v njihovih pristaniščih, pripravo načrtov ravnanja z balastno vodo, vodenje knjige o balastni vodi ter enotne postopke pregledov in izdaje mednarodnih spričeval. Dokler je Slovenija ne ratificira, nima vzvodov, s katerimi bi od tujih ladij lahko sistematično zahtevala in preverjala mednarodno spričevalo o ravnanju z balastno vodo, načrt ravnanja z balastno vodo in knjigo o balastni vodi ter izvajala inšpekcijski pregled. Z ratifikacijo pa bo dobila pravno podlago, da zahteva skladnost ladij s konvencijskimi standardi ter vzpostavi mehanizme nadzora in sankcioniranja.
Ker je slovensko morje majhno in občutljivo, je tudi bolj ranljivo. Zato je preventiva bistvenega pomena, so poudarili na ministrstvu, ki je v Sloveniji odgovorno za izvajanje konvencije. Ob podpori drugih resorjev ter strokovnih in inšpekcijskih služb bo zagotavljalo izvajanje usklajenih ukrepov za še dodatno varovanje morskega okolja in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Na ministrstvu so še pojasnili, da Slovenija nima primernih terminalov z napravami za čiščenje in popravilo balastnih rezervoarjev, zato teh storitev ne more zagotavljati. Posledično ladje na območju Slovenije ne morejo "oddati" balastne vode v obdelavo ali čistiti oziroma popravljati tankov. Po sprejetju zakona bo Slovenija o tem uradno obvestila Mednarodno pomorsko organizacijo.
Zakon je na glasovanju podprlo 49 poslancev, nihče ni glasoval proti.
Novela zakona o športu v državnem zboru dobila soglasno podporo poslancev
Novela zakona o športu je v državnem zboru dobila soglasno podporo vseh 75 navzočih poslancev. Odbor za gospodarstvo državnega zbora je 16. januarja v drugi obravnavi soglasno prižgal zeleno luč spremembam, to je pred tem storil tudi pristojni odbor državnega sveta. V današnji jutranji razpravi so se za novelo izrekle tudi vse poslanske skupine.
Novela med drugim uvaja karierni center in prehodno denarno nadomestilo v času izobraževanja za nadaljnje opravljanje dela po tekmovalnih karierah. Državni sekretar Dejan Židan je v današnji razpravi pojasnil, da bodo imeli športniki po karierah v obdobju treh let v času za izobraževanja zagotovljeno socialno varnost, v kariernem centru pa bodo naredili načrt za izobraževanje in jim nudili podporo.
S tem bodo imeli možnost nadaljnjega dela na različnih področjih. Pojasnil pa je, da zakon ne ureja delovnopravne in davčne zakonodaje.
"Šport združuje in pomaga turizmu s povečevanjem prepoznavnosti države. Obenem so športniki navdih, da se ljudje še sami pričnejo ukvarjati s telesno aktivnostjo," je navedel Židan in dodal, da se je prav zaradi povezovalne vrednosti športa zakonodaja na tem področju v državnem zboru tudi v preteklosti sprejemala soglasno.
V nadaljevanju je predstavil najpomembnejše postavke novele zakona, dodatke k pokojninam in sofinanciranje kariernega centra pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije: "Pri nas je okrog 500 do 600 vrhunskih športnikov, okrog 50 jih letno sistem zapusti in toliko jih vanj vstopi. Več kot polovica pa nima urejene druge kariere in po končani športni poti ostanejo sami." Dejal je, da novela zakona športnikom prinaša dodano varnost, saj bodo z državo po koncu športne poti sklenili triletno pogodbo, po kateri bodo imeli minimalno plačo in plačane socialne prispevke, sami pa se bodo zavezali, da končajo izobraževanje.
Bojana Muršič, predsednica odbora za gospodarstvo državnega zbora, je povzela razpravo odbora s seje 16. januarja in med drugim navedla, da sindikat športnikov ni bil vključen v pripravo zakona. Sindikat je sicer podprl predlagane rešitve kot idejo, vendar izpostavil neustrezno zaposlovanje poklicnih nogometašev v klubih, kar je sicer predmet delovnopravne zakonodaje.
Andrej Kosi (SDS) je dejal, da novela zakona o športu odpravlja nekaj težav, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki: "A tej vladi ni uspelo ustrezno urediti davčne zakonodaje, da bi se gospodarske družbe pogosteje odločale za podporo športu." Bojana Muršič (SD) je menila, da novela zakona obravnava športnike kot celotne osebnosti tudi po času končanih športnih karierah: "To ni nov model, ampak povzema uveljavljene evropske prakse, prilagojene naši državi." Franc Medic (NSi) je izpostavil, da so javno finančni stroški kariernega centra predvidljivi in predvidevajo milijon evrov v tem letu ter okrog 2,45 milijona v naslednjih. Tine Novak (nepovezani poslanci) je dejal, da je ta zakon slovenski šport čakal zelo dolgo: "Po aplavzih in visoko dvignjenih zastavah ob uspehih žarometi ugasnejo. Potem se pokažejo vsi problemi. Nekatere te zakon rešuje in športniki, ki imajo delovne navade, ne bodo postali socialni problemi." Povedal je, da je dodatek k pokojninam vrhunskim športnikom z novelo dobro urejen in omejen na največ 300 evrov. Prav tako je tistim redkim, ki več kot 15 let opravljajo trenersko delo, a nimajo ustrezne izobrazbe, omogočeno, "da še naprej ustvarjajo nove generacije šampionov". Darko Krajnc (Svoboda) je pojasnil, da je dodatek k pokojnini omejen do največ 1100 evrov skupnega zneska pokojnine: "Obenem daje priznanje ljudem, ki so pustili velik pečat slovenskemu športu. Prav tako se sistemsko ureja podpora športnikom na poti do druge kariere."
Sprejeta podlaga za delovanje evropske enotne točke dostopa
Državni zbor je danes soglasno potrdil zakon o noveliranju določenih zakonov glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa. Namen je ustvariti enotno digitalno okno v vse javno dostopne finančne, nefinančne in trajnostne informacije o podjetjih in investicijskih produktih v Evropski uniji.
Kot je na torkovi obravnavi predloga v državnem zboru povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan, zakon zagotavlja prenos in izvajanje evropskega svežnja za vzpostavitev evropske enotne točke dostopa. Z njim se usklajuje nacionalno ureditev z uredbo, ki vzpostavlja centralizirano platformo enotne točke dostopa.
Evropska enotna točka dostopa po njenih besedah ni le tehnična novost, saj predstavlja konkreten korak k močnejši kapitalski uniji. "Z združevanjem razpršenih podatkov na enem mestu se bo olajšal dostop investitorjev do informacij, povečala preglednost in zaupanje v trg ter izboljšal položaj podjetij, ki bodo lažje našla kapital," je navedla.
Predlog ne prinaša nobenih novih poročevalskih bremen za podjetja ali finančne institucije. Ureja centralizirano posredovanje obstoječih podatkov v standardizirani obliki z ustreznimi meta podatki. Za to so pristojne Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije, Agencija za nadzor nad revidiranjem in Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.
Državni zbor sprejel novelo zakona o probaciji
Državni zbor je danes z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o probaciji. Z novelo so predvsem dopolnili zdajšnjo ureditev o seznanjanju oseb, vključenih v probacijo, s pravicami in obveznostmi. Med nove probacijske naloge pa so uvrstili tudi pripravo poročila za državnega tožilca za potrebe sporazuma o priznanju krivde.
Novela zakona tudi določa, da je oceno tveganja in potreb osebe, vključene v probacijo, obvezna pri probacijskih nalogah brez varstvenega nadzorstva. Gre za ugotavljanje dejavnikov in okoliščin pri osebah, ki so tvegani z vidika možnosti ponovitve kaznivega dejanja. Prav tako razlikuje med probacijskimi nalogami, pri katerih je za pripravo osebnega načrta obvezno narediti oceno dejavnikov tveganja in potreb, ter tistimi, kjer osebni načrt pripravijo brez te ocene.
V Svobodi in SD so novelo na torkovi seji podprli. Poslanka SD Mojca Šetinc Pašek je v predstavitvi stališča poslanske skupine povedala, da novela omogoča izvrševanje sankcij v skupnosti, zmanjšuje uporabo zapora, prispeva k preprečevanju ponavljanja kaznivih dejanj. Poslanka Andreja Živic (Svoboda) je ocenila, da gre za "premišljeno, razvojno in vsebinsko utemeljeno nadgradnjo sistema, ki je v Sloveniji v zadnjih sedmih letih izkazal kot eden ključnih stebrov sodobnega kazenskega pravosodja".
V NSi in SDS noveli niso nasprotovali. Poslanec NSi Franc Modic je dejal, da bi problematiko prenatrpanih zaporov in pomanjkanje kadra morali reševati drugače. Vlada je namreč v predlogu novele zakona med drugim navedla, da z novelo zmanjšujejo prenatrpanost zaporov. Poslanec Zoran Mojškerc iz SDS pa pričakuje, da bodo pristojni spremljali dejansko učinkovitost probacijskega sistema.
Zakona o vračanju pokradenega iz strani države pa niste sprejeli, ter zakona o letih čakanja na sodne obravnave tudi ne, sprejemate zgolj zakone kako plenit prebivalstvo znate še kaj drugega.