Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je razkrila podatke o posojilih, ki so bila prenesena iz NLB, NKBM in Abanke.
Največji dolžniki, ki so prenešeni, so gradbena podjetja v stečaju, kot so GPG Inžiniring (70.309.340,40 evrov iz NLB), Konstruktor Invest (38.986.100,06 evrov iz NLB), Kraški zidar (29.638.432,35 evrov iz NLB), Primorje (58.006.398,36 evrov iz NLB in 22.198.682,38 evrov iz NKBM), Vegrad AM (91.645.066,11 evrov) ali SCT (30.249.457,24 evrov iz NLB in 1.910.761,37 evrov iz NKBM).
Med večjimi dolžniki, ki so prenešeni iz NKBM so Športni center Pohorje (38.391.956 evrov), cerkvena holdinga Zvon ena (115.383.343,23 evrov iz NLB in 11.625.039,07 evrov iz NKBM) in Zvon dva (80.511.179,42 evrov iz NLB in 12.580.509,40 evrov iz NKBM) ter T-2 (95.067.746,19 evrov iz NLB in 24.401.350,70 evrov iz NKBM).
Celoten seznam prenešenih posojil si lahko ogledate na naslednjih povezavah:
- za NLB
- za NKBM
Javno dostopni so postali ime kreditodajalca in bruto stanje dolga posameznika dolžnika na dan prenosa. Podatki o kreditodajalcu in kreditojemalcu, o višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, in o zavarovanjih bodo javni v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
Objavili so tudi že tudi podatke o svetovalnih pogodbah in plačah članov uprave.
Podlaga za razkritje je novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki začne veljati danes, 15 dni po objavi v Uradnem listu.
Javni podatki v državnih podjetjih
Po danes uveljavljeni noveli zakona bodo morala podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla posredovati tudi podjetja v večinski lasti države ali občin, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V vsakem primeru pa bodo morala razkriti še podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.
Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v stoodstotni javni lasti. Za to objavo velja šestmesečni rok.
Malo sem preletel seznam in še zdaleč mi ni jasno, zakaj so nekateri krediti "slabi". Denimo Adria Airways d.d. še obstaja. Zakaj podjetje, ki ni v stečaju, ne bi moglo vrniti kreditov?
kako ga Janša sral, zdaj se spet pripravlja za oblastovanje???????
mrki@ Malo pobrskaj po spletu, kaj je leta 2006/07 pisal takratni guverner Slovenske Banke in še ena malenkost. V čigavi lasti so banke in kdo kadruje v njih? Tako da, da, krivda je v vladah in vlada iz obdobja 04/08… ...prikaži več prekaša vse dotedanje vlada. V negativnem smislu seveda.